Notranjski park se v celoti razprostira znotraj meja Občine Cerknica in zajema kar 222 km² naravno izjemno bogatega in skrbno varovanega prostora. Tu se prepletajo raznoliki kraški habitati, mokrišča svetovnega pomena, gozdni in travniški ekosistemi ter kulturna krajina, ki odraža večstoletno sobivanje človeka in narave.
Park je bil ustanovljen leta 2002 z odlokom Občine Cerknica z jasnim ciljem: varovati, ohranjati in raziskovati naravne ter kulturne vrednote tega edinstvenega območja.
Med njegovimi najdragocenejšimi značilnostmi so:
Mokrišča, kot je Cerkniško jezero, so ključnega pomena za pitno vodo, obrambo pred poplavami, obnavljanje podtalnice, podnebno uravnavanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
A prav ti dragoceni habitati po svetu hitro izginjajo. Zato območje Notranjskega parka varujemo na štirih ravneh.
Občina Cerknica je ustanoviteljica in upravljavka Notranjskega parka. Lokalni pristop omogoča tesno sodelovanje s prebivalci, kmeti, nevladnimi organizacijami in raziskovalci. Park je živo območje, kjer se človek in narava učita sobivati.
V okviru lokalnega varstva so prepoznane tudi naravne vrednote lokalnega pomena. Na območju občine Cerknica se nahaja 74 naravnih vrednot lokalnega pomena, ki so zaradi kraške lege parka večinoma geomorfološke in hidrološke zvrsti. Specifični geomorfološki in hidrološki značaj pa ima za posledico tudi veliko biotsko raznovrstnost, zato so več kot 30 naravnim vrednotam določene tudi botanična, zoološka ali ekosistemska zvrst. Leta 1992 je bilo z Odlokom o razglasitvi dreves in drevoredov za naravne znamenitosti zavarovanih 27 dreves in 4 drevoredi.
Na območju parka je 50 naravnih vrednot državnega pomena, med najbolj značilnimi so:
Med naravne vrednote državnega pomena sodijo še naravne vrednote s podzemno geomorfološko zvrstjo, kamor štejemo jame, brezna, spodmole in druge podzemne geomorfološke oblike. V Notranjskem regijskem parku jih poznamo 472.
Na državni ravni je tudi zavarovanje Rakove kotline pri Rakeku (Rakov Škocjan), ki je bil z državno odločbo zavarovan kot krajinski park že leta 1949.
Biotsko raznovrstnost na ravni države varujemo v ekološko pomembnih območij, ki se v veliki meri prekrivajo z območji Natura 2000. Izjema je osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, ki prekriva celotno območje parka, namenjeno pa je varstvu rjavega medveda, volka in risa.
Območje parka je del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, namenjenega ohranjanju evropsko ogroženih vrst in habitatov. V občini Cerknica Natura 2000 pokriva 9.813 hektarjev (dobrih 40 % površine občine). Na območje parka sega 9 območij Natura 2000. Znotraj meja parka v celoti ležita dve območji Natura 2000, opredeljeni na podlagi Habitatne direktive, ter eno območje, opredeljeno na podlagi Direktive o pticah. Večja območja, kot so Krimsko hribovje – Menišija, Javorniki – Snežnik in Kočevsko, zaradi načina njihove določitve segajo na območje parka le deloma.
V okviru direktive o pticah so opredeljena tri območja Natura 2000: Cerkniško jezero in Planinsko polje, kjer varujemo predvsem mokriščne vrste ptic, kot so kosec, pisana penica, bobnarica, kostanjevka, ter območje Snežnik – Pivka, namenjeno varstvu predvsem gozdnih vrst ptic: belohrbti in triprsti detel, črna žolna in pivka, kozača, velika uharica in druge.
Na podlagi habitatne direktive je opredeljenih šest območij. Na območju Notranjskega trikotnika, ki se razteza od Križne jame preko Cerkniškega polja in Javornikov ter Rakovega Škocjana do Planinskega polja, varujemo travniške, mokriščne, podzemne habitatne tipe ter gozd in na njih vezane vrste, kot so na primer velike zveri, netopirji, človeška ribica in dvoživke. Na območju Javorniki – Snežnik varujemo predvsem ilirske bukove gozdove, velike zveri, netopirje, velikega pupka in hrošča bukovega kozlička. Kozje stene pri Slivnici in Bezuljak sta manjši območji, ki v celoti ležita znotraj parka. Kozje stene so opredeljene zaradi varstva karbonatnih skalnatih območij z vegetacijo skalnih razpok z endemitnim kranjskim jegličem, Bezuljak pa za varstvo netopirja malega podkovnjaka. Krimsko hribovje – Menišija in Kočevsko le deloma segata v park, gre pa za gozdna območja, v katerih varujemo gozdne vrste in habitatne tipe.
Varstveni ukrepi v okviru Nature 2000 niso namenjeni izključevanju človeka, temveč spodbujanju sonaravne rabe prostora, kjer se trajnostno kmetijstvo, gospodarjenje z gozdovi in turizem razvijajo v sožitju z naravo.
Leta 2006 je območje Cerkniškega jezera, Rakovega Škocjana in Križne jame postalo eno od treh Ramsarskih območij v Sloveniji. To pomeni, da so bila ta mokrišča prepoznana kot mednarodno pomembna za ohranjanje vodnih ekosistemov.
Ramsarska konvencija je mednarodni sporazum, ki si prizadeva za ohranjanje mokrišč in preudarno rabo njihovih virov. Podpisalo ga je že več kot 160 držav. Poudarja pomen mokrišč ne le kot življenjskih prostorov, temveč tudi zaradi njihove vloge pri blaženju podnebnih sprememb, kroženju vode in ogljika, ter ohranjanju kulturne in naravne dediščine.
Ramsarska definicija mokrišč je zelo široka – vključuje tako naravne kot tudi človekove mokrotne ekosisteme, kot so riževa polja, soline in ribniki. Vključitev Cerkniškega jezera, Rakovega Škocjana in Križne jame na ta seznam pomeni mednarodno priznanje izjemne naravne vrednosti območja, kar dodatno utrjuje potrebo po njegovem dolgoročnem varovanju.
Notranjski park je s projektom “Izboljšanje stanja območij Natura 2000 na presihajočem Cerkniškem jezeru z renaturacijo struge Stržena” po mnenju strokovne žirije leta 2022 zmagal v kategoriji varstvo vrst in habitatnih tipov v območjih Nature 2000. Leta 2024 pa je bil z istim projektom tudi eden od 26-ih finalistov za Evropsko nagrado Natura 2000. Evropska nagrada Natura 2000 nagrajuje odličnost pri upravljanju območij Natura 2000 ter izpostavlja pomembnost tega omrežja pri ohranjanju narave za lokalne skupnosti in gospodarstvo v Evropski uniji.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
