Ribolov je del zgodbe Cerkniškega jezera že stoletja. O njem ne govorijo le stare ribiške mreže, vabe, saki in fotografije, ki so se ohranili do danes, temveč tudi zgodovinski zapisi. Med najstarejšimi in najbolj znanimi je zagotovo Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689, v kateri je avtor precej prostora namenil prav Cerkniškemu jezeru, njegovemu presihanju in življenju ljudi, ki je bilo z njim tesno povezano.
V Valvasorjevem času ribolov ni bil prostočasna dejavnost, kot jo poznamo danes, temveč pomemben del življenja in preživetja. Pravice do ribolova so bile natančno določene in povezane z različnimi gospostvi. Ko je voda začela upadati, je bilo treba čakati na znak, da je ribolov dovoljen. Takrat so se ljudje odpravili proti vodam in jamam, kjer so lovili s takratnimi pripomočki. Valvasor opisuje tudi izjemno bogate ulove – ob nekaterih presihanjih je bilo rib toliko, da so jih nalagali na vozove in odvažali tudi v bolj oddaljene kraje.
Toda ribolov na Cerkniškem jezeru ni le zgodba o ulovu. Je tudi zgodba o človeku, vodi in izjemnem kraškem svetu, ki se nenehno spreminja. Presihanje jezera je od nekdaj narekovalo način življenja domačinov in vplivalo na to, kdaj in kako so lahko lovili. Sčasoma se je odnos do ribolova spreminjal. Kar je bilo nekoč predvsem vprašanje preživetja, je danes povezano s športom, druženjem, naravovarstvom in odgovornim upravljanjem ribjega življa.
Posebnost Cerkniškega jezera je tudi v tem, da se z njegovim presihanjem spreminjajo življenjske razmere za ribe. Ko voda odteka v kraško podzemlje, lahko ribe ostanejo ujete v presihajočih jamah. Zato je ena pomembnih nalog današnjih ribičev tudi reševanje rib in njihovo prestavljanje v območja, kjer lahko preživijo do ponovnega prihoda vode. Ribištvo tako danes ni več zgolj lov, temveč je povezano tudi z razumevanjem ekosistema in skrbjo za naravo.
Prav zato je pomembno ohranjati spomin na ljudi, znanje, običaje in predmete, ki pripovedujejo zgodbo o ribištvu na tem območju. Ribiška dediščina je del identitete prostora in pomemben most med tem, kako so ljudje ob Cerkniškem jezeru živeli nekoč, in tem, kako z njim živimo danes.
S tem namenom je bila v sklopu projekta LAS Notranjska Od Krivolova do Trajnosti obnovljena notranjost Ribiškega doma Cerknica in vzpostavljena razstava, posvečena ribam, ribolovu in ribiški dediščini. Projekt, katerega vodilni partner je Ribiška družina Cerknica, med drugim naslavlja ohranjanje kulturne in naravne dediščine, povezane z ribolovom in vodami, ter ozaveščanje o pomenu rib za naravo in okolje.
Prenovljeni Ribiški dom bo tako postal prostor, kjer bo mogoče preteklost ribištva dobesedno vzeti v roke. Na razstavi bodo na ogled dela in fotografije z različnih natečajev, stare fotografije iz zgodovine društva, zapiski, zbirka starih ribolovnih pripomočkov in vab ter preparati rib. Posebno zanimiv del zbirke predstavlja oprema za elektroizlov iz leta 1961. Razstavo bodo dopolnili promocijski videi Kmetije Pri Štefacovih in drugo gradivo, ki skupaj odstira različne plati življenja, dela in ribiške tradicije na Cerkniškem.
Vsak predmet pripoveduje svoj del zgodbe. Skupaj pa ustvarjajo pogled na ribištvo, ki ga ne moremo razumeti brez Cerkniškega jezera, njegovih voda in ljudi, ki so se skozi generacije učili živeti z njimi.
Vabljeni, da to zgodbo odkrijete tudi sami. Otvoritev prenovljenega Ribiškega doma Cerknica in nove razstave bo v soboto, 5. septembra, ob 17. uri na naslovu Notranjska cesta 59, Cerknica.
Projekt "Od krivolova do trajnosti" sofinancira Evropska unija in Republika Slovenija v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027; ukrepa LEADER/CLLD iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
