Čudovito raznolikost narave mistične dežele Cerkniškega jezera lahko izkusimo na vsakem koraku… Mokra tla na ravnici presihajočega jezera, suhi travniki na pobočjih hribov in širni gozdovi, v katerih gospodari volčja družina, so le peščica najrazličnejših življenjskih prostorov, ki jih srečamo na tem prav posebnem koščku sveta – vsak od njih dom živim bitjem, ki drugje nimajo svojega mesta pod soncem. Na bogastvo živega sveta tega območja nam namignejo tudi vedno nova opazovanja vrst, ki tu, kljub temu, da je Cerkniško jezero znano vse od antičnih časov, še niso bile videne.
Obisk vlažnih travnikov in nizkih barij, bukovo-jelovih gozdov in suhih travnatih pobočij Notranjskega parka je za ljubitelja narave in rastlin posebna poslastica, saj tu z nekaj vztrajnosti in kančkom sreče na razmeroma majhnem območju srečamo celo vrsto rastlin, ki so z drugih območij že izginile… na žalost prevečkrat zaradi človekovih grobih posegov v naravni prostor. Na našem zavarovanem območju uspeva skoraj tretjina vseh rastlinskih vrst, ki so jih botaniki zabeležili na ozemlju Slovenije, zato je predstaviti to pestrost z nekaj primeri trd oreh.
Poskusimo s predstavitvijo nekaj vrst enega rodu orhidej, ki uspevajo tu. Orhideje oz. kukavičevke so ena najbolj pestrih rastlinskih družin, ki največjo raznolikost sicer dosegajo v tropskih predelih Zemlje, a tudi pri nas živi nekaj deset vrst teh zanimivih rastlin. Razkošno cvetoče sorte tropskih vrst krasijo stanovanja, fermentirane plodove ene od njih uporabljamo pri pripravi sladic, za naravovarstvenike pa so predstavnice te družine pomembne, ker kažejo na ohranjene življenjske prostore in dobro delovanje ekosistema, v katerem vsi delčki mozaika tvorijo osupljivo celoto. V Sloveniji uspevajo orhideje, ki jih uvrščamo v 27 rodov, rod močvirnic (Epipactis) je en od njih.
Če se na višku poletja sprehodimo po Notranjskem parku, lahko srečamo nekaj vrst, ki sodijo v ta rod. Kljub rodovnemu imenu, je le ena vrsta – navadna močvirnica (Epipactis palustris), vezana na vlažna do mokra tla, večina vrst pa se je prilagodila življenju v gozdovih in zunaj njegovega zavetja ne morejo preživeti.
Prva med temi zacveti drobnolistna močvirnica (Epipactis microphylla), ki jo je zaradi drobnega stasa v prostranem gozdu presneto težko opaziti. V dolgih vročih dneh julija in avgusta pa na skritih krajih gozdov Notranjske zacvetijo še Greuterjeva (Epipactis greuteri), ozkoustna (Epipactis leptochila), in purpurna močvirnica (Epipactis purpurata). Vse od naštetih gozdnih močvirnic so kot redke vrste uvrščene v slovenski rdeči seznam ogroženih vrst. Muellerjeva močvirnica (Epipactis muelleri) je doma v svetlih gozdičih in manjših travnikih ob njih, največja posebnica med močvirnicami – temnordeča močvirnica (Epipactis atrorubens) – pa je rodovno ime popolnoma "zatajila", saj ji najbolj ustrezajo suha in svetla rastišča, kot so kamnolomi in kamnita travnata pobočja.
V Notranjskem parku uspeva še nekaj vrst iz rodu močvirnic – rodu, ki slovi po težavnost določanja vrst, saj so si različne vrste med seboj precej podobne, osebki iste vrste pa precej različni … te pa predstavimo ob kakšni drugi priložnosti.
Za konec naj še spomnim, da so prav vse vrste iz družine orhidej v Sloveniji zavarovane in jih je prepovedano odnašati iz narave ali namenom poškodovati, poleg tega pa je srečanje z njimi najlepše pri njih doma.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
