Lepe okrasne rastline iz drugih celin predstavljajo eno glavnih poti vnosa tujerodnih rastlinskih vrst v naše okolje. Nekatere med njimi imajo potencial, da postanejo invazivne – agresivno rastejo, nimajo naravnih sovražnikov in pogosto tvorijo goste sestoje, ki izpodrivajo naše domorodne vrste. Širijo se v gozd, ob vodotoke ali na kmetijske površine. V sklopu projekta LIFE OrnamentalIAS smo zato pozornost namenili ne le preprečevanju širjenja okrasnih tujerodnih rastlin v naravo, temveč tudi spodbujanju sajenja domorodnih sadik.
Domorodne rastline so ekološko dragocene in varne. Popolnoma so prilagojene našemu okolju, nimajo tveganja za invazivnost ter nudijo ključno podporo živalim – od ptic do številnih opraševalcev.
Še posebej problematično je širjenje zaradi nepravilnega odlaganja zelenega odreza. Že majhen košček invazivne rastline, odvržen na neprimerno mesto, lahko hitro požene ter ustvari novo žarišče, ki ogrozi biotsko raznovrstnost. Zato si moramo zastaviti pomembno vprašanje: Kaj bomo posadili, da bo hkrati lepo in varno?
Zima je pravi čas za načrtovanje vrta, ker mirujoča narava omogoča jasen vpogled v strukturo prostora in dovolj časa za premišljene odločitve. Najboljša izbira so rastline, ki so v našem okolju prisotne že tisočletja. Namesto tujerodnih invazivk raje izberimo preverjene, lepe in okolju prijazne vrste. Odlični primeri so navadna bukev 'Purpurea Tricolor' (Fagus sylvatica 'Purpurea Tricolor'), brogovita (Viburnum opulus), dobrovita (Viburnum lantana) ali ostrolistni javor 'Globosum' (Acer platanoides 'Globosum'). Te domače vrste so varne, vsestranske in ekološko izjemno dragocene – zato z njimi ne tvegamo.
Partner v projektu Arboretum Volčji Potok (AVP) ima ključno vlogo pri določanju in vzgoji domorodnih okrasnih rastlin. Za nas bodo vsako leto vzgojili 20 domorodnih okrasnih drevnin. Letos so vzgojili enovratni glog (Crataegus monogyna), brek (Sorbus torminalis), in rumeni dren (Cornus mas).
Brek je v Sloveniji domorodno drevo, ki ga naravno najdemo na prisojnih legah, zato je primeren za zmerno toplotno izpostavljena mesta na vrtovih in v javnem zelenju. Ljudem je všeč zaradi pomladanskega belega cvetja in jesenske rdeče-oranžno obarvanih listov. Med cvetenjem je pomemben vir hrane za opraševalce, jeseni pa ptice uživajo zmehčane plodiče. Drevo zraste od 10 do 15 metrov visoko.
Rumeni dren po naravi raste kot večji grm. Dobro prenaša obrezovanje, zato ga lahko oblikujemo v striženo živo mejo, ki je trdna in ne razpoka pod težo snega. Z nekaj vrtnarske spretnosti ga je mogoče vzgojiti tudi kot enodebelno drevo. Njegova glavna odlika je velika odpornost proti vročini in suši, pri čemer je za mlade rastline v prvih dveh poletjih ob suši potrebno redno zalivanje. Ime »rumeni« izhaja iz barve cvetja, ki prekrije veje še pred olistanjem. Konec poletja rodi užitne drenulje.
Enovrati glog je odlična izbira za neprehodno živo mejo, bodisi prostorastočo ali striženo. Na sonaravno zasnovanem vrtu privabi prostoživečo favno: na cvetovih se hranijo žuželke, medičina in cvetni prah pa ga uvrščata med medovite rastline. Ptičja gnezda so med trnatimi vejami varna pred mačkami, zmehčani plodovi pa pozno v letu služijo kot hrana pticam. Z ustreznim obrezovanjem ga je mogoče vzgojiti v nižje drevo. Dobro uspeva tako v polni svetlobi kot v polsenci.
Ker želimo naše sledilce letos ob koncu leta nagraditi, smo ponovno pripravili prav posebno nagradno igro – [UGANKO LETA]. Podarili bomo 5 nagrad, ki vsebujejo domorodno drevnino in vrtnarske rokavice – praktično kombinacijo za vse ljubitelje vrtnarjenja. Nagradna igra se bo začela 24. decembra na našem uradnem Facebook profilu, zato ne zamudite priložnosti, da obogatite svoj vrt z domačim drevesom.
V okviru projekta smo raziskali ponudbo trga v naših koncih in ugotovili, da so kakovostne domorodne sadike dobro dostopne. Med drugim jih lahko najdete tudi v drevesnici Štivan ter v vrtnem centru Najdi. S sajenjem domorodnih vrst in podporo lokalnim drevesnicam gradimo temelje za zdravo, biotsko bogato prihodnost našega prav posebnega koščka sveta.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
