Vsakdo je vsakodnevno udeleženec v prometu, ko nas poti vodijo v šolo, službo, trgovino ali kam drugam. Varno udeležbo nam omogočajo cestnoprometni predpisi, a poleg ljudi so na cesti tudi živali, ki teh pravil ne poznajo. Zato se pogosto zgodijo povozi.
Samo v Sloveniji je bilo leta 2024 povoženih 3.914 srn – okoli 11 na dan. Število povoženih dvoživk presega 300.000 na leto. Trkom se ne izognejo niti večje živali, kot so jeleni in medvedi, niti manjše, kot so ježi, deževniki in hrošči. Usodni so tudi trki za leteče živali – kačje pastirje, ptice in netopirje –, vendar povozov, razen za lovne vrste in velike zveri, na ravni države ne evidentiramo.
Z razvojem in urbanizacijo se cestno omrežje širi, promet pa se je od leta 1970 povečal za kar 1000 %. Ceste izolirajo živalske populacije, prometna smrtnost pa povzroča njihov upad. Težavo pogosto prepoznamo prepozno – takrat, ko nekaterih vrst v okolju že ni več.
To je izrazito v večjih mestih, kjer je okolje degradirano, a tudi v manjših krajih in na podeželju, kjer ceste prečkajo bogata življenjska okolja. Že nizka prometna obremenitev lahko povzroči veliko število povoženih živali. S priložnostnim zbiranjem podatkov smo v občini Cerknica v dveh letih zabeležili povoze več kot 38 vrst živali.
Zato je pomembno, da cestno infrastrukturo prilagodimo tako, da živalim omogoča varno prehajanje – s prehodi, podhodi, spremembami prometnega režima in zmanjševanjem prometa. S to problematiko se bomo ukvarjali tudi na projektu LIFE TRŠCA, saj bomo le tako ohranili naravo in sobivanje človeka z živalmi.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
