V vsem tem času je bilo opravljenih več poskusov vezanih na energetsko izrabo in rabo biomase kot surovine za proizvodnjo papirja. Obe rabi sta se izkazali kot možni, a ekonomsko neupravičeni. V okviru projekta LIFE TRSCA trenutno že izvajamo poskus kompostiranja, da vidimo ali je ta raba možna in upravičena.
Proizvodnja linija v Halberainu (Foto: arhiv www.pelletierung.at)
Novembra 2016 je bil v Halbenrainu v Avstriji odprt prvi mednarodni center za peletiranje, kjer z izdelavo novih izdelkov iz biomase ponovno uporabijo čim več »ostankov« iz kmetijske proizvodnje. Center spodbuja ponovno rabo biomase in s tem nadomeščanje fosilnih goriv, kot sta nafta ter kurilno olje. V začetku oktobra 2024 smo zaposleni na projektu LIFE TRŠCA obiskali naveden center, kjer smo se srečali z Gunterjem Weißom, predsednikom avstrijske zadruge za peletiranje. Gospod Weiß je že leta 2010 začel s proizvodnjo krmnih peletov iz sena z avstrijskih naravovarstvenih območij. Tekom našega enodnevnega obiska smo se srečali še z dr. Andreasom Breussom, predstavnikom upravljavca zavarovanih območij narave zvezne dežele Štajerske ter dr. Alfredom Kindlerjem z vladnega urada v Gradcu.
Gospod Günter Weiß se s peletiranjem ukvarja od leta 2010. (Foto: arhiv Landwirtschaftskammer Steiermark)
Ob obisku v Halbenrainu smo s Cerkniškega jezera testno dostavili nekaj kilogramov posušenega travinja z namenom poskusa izdelave peletov. Prve meritve so bile zelo vzpodbudne, saj kažejo, da je pelete za steljo ali prehrano živali iz travinja Cerkniškega jezera možno izdelati. Ob temu je potrebno izpostaviti dejstvo, da mora biti za izdelavo peletov travinje ustrezno narezano. Posamezna posušena travnata biljka v bali ne sme presegati 20 cm dolžine. Travinje za peletiranje mora biti tudi izredno suho, kar pomeni, da vsebnost vlage ne sme presegati 15 %.
Peleti za nastilo iz pšenične slame
Strokovnjaki iz Avstrije so se strinjali, da je glede na dolgotrajnost vsakoletnih poplav na Cerkniškem jezeru, kvaliteto travinja ter vsebnost vlage, večina odmrle biomase po vsej verjetnosti ekonomsko najbolj upravičena za izdelavo komposta. Strokovnjaki v Halberainu so po različnih večletnih testiranjih prišli tudi do zaključka, da so za izdelavo peletov za ogrevanje, ki so proizvedeni iz kulturnih rastlin, najbolj primerni koruzni storži, saj imajo podobno kurilno vrednost kot lesna biomasa. V naslednjih mesecih bomo v okviru projekta LIFE TRŠCA tako v Halberain dostavili 1 tono travinja, kjer ga bodo testno proizvedli v pelete za nastil. Te pelete bomo kasneje prepakirali v manjše 2 kg vreče in jih brezplačno promocijsko razdelili okoliškim prebivalcem z namenom, da izdelek ocenijo in ga cenovno ovrednotijo.
Cilj Notranjskega parka je, da bi bila projektna akcija poskusne izrabe rastlinske biomase z jezera za peletiranje in kompostiranje vzpodbuda zasebnim podjetjem za naložbo v obrat, ki bi iz biomase proizvajalo izdelek z dodano vrednostjo. Zamisel obeta dolgoročno rešitev težav z odvozom in izrabo biomase z jezera in ponuja možnost in priložnost zasebnemu sektorju gospodarstva. V kolikor poskus peletiranja zaradi višje vlažnosti materialov na Cerkniškem jezeru ne bo ustrezen (dosuševanje materiala je dolgotrajen in tudi energetsko neučinkovit postopek), bomo upoštevali nasvet avstrijskih strokovnjakov in se preusmerili samo v izdelavo komposta.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
