Cerkniško jezero je v jesenskem obdobju pomembno postajališče za številne ptice na selitveni poti proti prezimovališčem. To potrjujejo tudi redni celoletni popisi ptic, ki jih izvajamo v okviru projekta LIFE TRŠCA. V zadnjem obdobju smo že zaznali prve izrazitejše znake jesenske selitve, saj se je povečalo število nekaterih vrst, značilnih za to obdobje. Ob zadnjem popisu smo zabeležili 1.678 osebkov različnih vrst.
Največ pozornosti so pritegnili žerjavi (Grus grus), ki se na Cerkniškem jezeru redno ustavljajo med selitvijo. Tokrat smo jih našteli kar 725. Obsežni travniki in odprte površine presihajočega jezera jim zagotavljajo primerna prehranjevališča, poplavljene površine pa varna prenočišča. Takšna postajališča so za selivke izjemno pomembna, saj si na njih odpočijejo in obnovijo zaloge energije, potrebne za nadaljevanje dolge poti. Razpoložljivost primernih prehranjevališč in varnih prenočišč tako pomembno vpliva na uspešnost selitve in preživetje ptic.
Posebej smo se razveselili kostanjevk (Aythya nyroca), ciljne vrste projekta LIFE TRŠCA, saj smo zabeležili devet osebkov. Kostanjevka je v Sloveniji kritično ogrožena gnezdilka, ki za svoje življenje potrebuje plitvo, stalno vodo z bogato vodno vegetacijo, predvsem sestoje navadnega trsta in rogoza. Zaradi skrivnostnega načina življenja in zadrževanja v gostem rastlinju je njeno spremljanje zahtevno. V projektu LIFE TRŠCA bomo zato z različnimi metodami spremljali njeno populacijo in njen odziv na izvedene ukrepe, med drugim na zmanjšanje oziroma opustitev košnje trstišč. Tako bomo lahko bolje razumeli njene potrebe in preverjali učinkovitost ukrepov za izboljšanje njenega življenjskega prostora.
Med številčnejšimi vrstami je bil tudi kreheljc (Anas crecca), najmanjša evropska vrsta race, saj smo našteli 123 osebkov. Zabeležili smo še 59 beločelih gosi (Anser albifrons), 36 žvižgavk (Anas penelope) in 29 konopnic (Mareca strepera). Med drugimi zanimivimi selivkami so bili pepelasti lunj (Circus cyaneus), priba (Vanellus vanellus), pinoža (Fringilla montifringilla) in vinski drozg (Turdus iliacus). Ob njih smo opazili tudi vrste, ki se na območju redno pojavljajo skozi vse leto, denimo mlakarico (Anas platyrhynchos), laboda grbca (Cygnus olor), sivo čapljo (Ardea cinerea), kanjo (Buteo buteo) in krokarja (Corvus corax).
Celoletno spremljanje ptic nam omogoča vpogled v spremembe njihovih populacij in uporabo življenjskih prostorov ter je pomembna podlaga za načrtovanje in vrednotenje naravovarstvenih ukrepov. S projektom LIFE TRŠCA bomo izboljšali stanje trstišč in drugih mokriščnih habitatov, od katerih so odvisne kostanjevka in številne druge vrste. Z ustreznim upravljanjem trstišč, predvsem s prilagoditvijo košnje, želimo zagotoviti ugodnejše razmere za njihovo gnezdenje, prehranjevanje in počitek med selitvijo. S tem ne varujemo le posameznih vrst, temveč prispevamo k dolgoročnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti Cerkniškega jezera.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
