V letu 2025 in 2026 se bodo aktivnosti, ki jih Oddelek za Biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU izvajajo v okviru projekta LIFE Tršca, nadgradile z dodatnimi terenskimi raziskavami, katerih rezultati bosta tudi dve magistrski nalogi.
Vzorčenja na Cerkniškem polju, ki jih izvajajo sodelavci Oddelka za Biologijo, so precej raznovrstna. Magistrska študentka biologije Zala, se bo tako posvetila makrofitom v povirnem delu kraških izvirov. Za ta namen bo izbranih 6 izvirov Cerkniškega polja (izvir Martinjščice, Žerovniščice, Lipsenjščice, Zlatavca, Tresenca in Otoškega Obrha), smiselno celoto pa bodo dopolnjevali tudi izviri v Rakovem Škocjanu in Planinskem polju. Na izvirih ter prvih 100 m za izvirom (v primeru, da je ta odsek osenčen, potem tudi prvih 100 m osončenega dela vodotoka) bo ocenila prisotnost in abundanco makrofitov ter skupno pokrovnost vseh makrofitov. Na prisotnost makrofitov močno vpliva razpoložljiva svetloba, hitrost vodnega toka, vrsta substrata ter vsebnost hranil. Ocenila bo tudi izbrane okoljske dejavnike ter fizikalne in kemijske parametre vode.
Hidrološke meritve, ki jih izvaja Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, bodo koristile Jakobu, magistrskemu študentu študijskega programa »okolje« na Univerzi v Novi Gorici. Jakob se bo podrobneje lotil proučevanja celotnega toka Cerkniščice, poudarek pa bo na oceni stanja umetnih pregrad in ekološkega stanja neposredne okolice teh pregrad. Osnovna okoljska problematika pregrad je oviranje organizmov pri prehajanju po rečnih strugah. Še posebej velik vpliv imajo višje pregrade ter njihova gosta in razdrobljena prostorska razporeditev. Številne pregrade na Cerkniščici so opuščene in imajo v takšnem stanju le negativen vpliv na prehajanje vodnih organizmov. Tudi nekatere druge pregrade, ki še obratujejo, bi potrebovale presojo, ali je njihova prisotnost še upravičena.
V začetku junija 2025 smo tako opravili skupni pregled terena na Cerkniškem polju, kjer smo se v največji meri osredotočili na pregled kraških izvirov. Najbolj nas je zanimala prisotnost makrofitov, poleg tega pa smo tudi preverili dostopnost strug in težavnost prehajanja v prvih 100–200 metrih toka. Na zahtevnost terenskega pregleda najbolj vplivajo globina vode, trdnost podlage v strugi, prisotnost obrežne vegetacije in oprema, ki je potrebna za kakovosten popis. Na večini pregledanih izvirov (Martinjščica, Žerovniščica, Lipsenjščica in Zlatavec) so prisotne tudi pregrade, ki pa nimajo izrazitega negativnega vpliva habitat organizmov, ki tam živijo.
V poletju 2025 torej sledi intenzivno terensko obeh študentov, za njim pa analize, obdelava podatkov pisanje in ostale sladko-kisle obveznosti, ki vodijo do uspešnega zagovora magisterij. Upamo, da bomo čez kakšno leto lahko poročali o številnih novih in zanimivih dognanjih, do katerih bodo študenti prišli tekom svojih raziskav na vedno zanimivem Cerkniškem polju.
Prispevek sta pripravila Inštitut za raziskovanje krasa in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
