Leta 2024 smo na DOPPS-u v okviru projekta LIFE TRŠCA izvedli prvi popis ptic trstišč, da bi ugotovili, kako jim gre, kakšno je začetno stanje in kako se razporejajo. Vodostaj v letu 2024 nam ni bil posebej naklonjen. Na začetku je bil previsok, proti koncu pa je močan dvig za več kot en meter onemogočal sledenje popisnim protokolom. Kljub temu smo dvakrat prehodili več kot 20 kilometrov jezerskega dna ter zbrali veliko zanimivih opazovanj in dognanj.
Med popisi po poteh, ki so dobro pokrivale različne habitate, smo zajeli predvsem pričakovane vrste. Med 44 zabeleženimi vrstami smo našteli kar 27 gnezdilk ter še šest gnezdilk okolice projektnega območja. Pričakovano je bilo največ mlakaric (Anas platyrhynchos) in bičjih trstnic (Acrocephalus schoenobaenus), a tudi druge vrste niso razočarale. Cerkniško jezero je znova potrdilo izjemen pomen območja za raznolike vrste, vezane na trstišča, npr. rakarja (Acrocephalus arundinaceus), na vode, npr. lisko (Fulica atra), ali pa na druge mokriščne habitate, npr. trstnega strnada (Emberiza schoeniclus). Deli popisnih poti, ki so prečili trstišča, so nanesli skoraj 100 parov šestih vrst, specializiranih za trstišča. Kakovost trstišč se jasno odraža v dobrem stanju populacij. Zato ni presenetljivo, da so vrste trstišč največje gostote dosegale prav na območju stare struge Žerovniščice, kjer kombinacija zdravih trstišč in vodnih oken omogoča posebej ugodno okolje za omenjene vrste.
Nasprotno pa smo približno 300 parov desetih vrst, vezanih na bolj odprta mokriščna okolja, zabeležili predvsem na območjih Ribjekov in Predblatnic. Poleg bičje trstnice, ki je najštevilčnejša predstavnica te skupine, sta pomemben delež prispevali tudi rumena pastirica (Motacilla flava) in trstni strnad, ki skupaj predstavljata skoraj 100 parov. Tretja skupina je zajemala vodne vrste, torej vrste, ki lahko gnezdijo le na območjih z zadostno količino vode. Najštevilčnejša vrsta te skupine je mlakarica, pomemben prispevek pa sta dodali tudi liska in čopasti ponirek (Podiceps cristatus).
Med vrste, ki so popise dodatno popestrile, lahko uvrstimo še velikega žagarja (Mergus merganser), žličarko (Platalea leucorodia) in zelo poznega zvonca (Bucephala clangula).
Prispevek je pripravilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
