Pocinov laz je čistina na gozdni vzpetini ob Cerkniškem jezeru, ob makadamski cesti Cerknica - Otok. Na sredni je po polžlje zavita vrtača, ki je izjemno pomembno bivališče za velikega pupka. Gre za ogroženo živalsko vrsto. V času parjenja samcu zraste greben, zaradi katerega jim ljubkovalno rečemo zmajčki. Samice imajo na hrbtu od glave do repa neprekinjeno belkasto rumeno progo, ki se pri paritvi blešči.
Zmajček iz Pocinovega laza. Foto NRP
Veliki pupek med izvajanjem meritev rasti populacije. Foto NRP.
V okviru projekta KRAS.RE.VITA, ki ga sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija, Notranjski park Pocinov laz redno vzdržuje. V tem tednu so ga ponovno pokosili in uredili tehnični delavci Notranjskega parka. S tem velikemu pupku zagotavljamo boljše življenjske pogoje, vrtačo pa poudarimo tudi kot naravno vrednoto. Zaradi letošnje pomladne suše je bila vrtača v času, ko se pupek razmnožuje, povsem suha in pupkov v njej ni bilo. Upamo, da se bodo pupki ob obilnejših padavinah vrnili v svoj Pocinov laz, kjer je park beležil vztrajno naraščanje njihove populacije, sploh odkar ga park redno vzdržuje.
PRED ZAČETKOM ZADNJE KOŠNJE:
PO KONCU KOŠNJE:
Pocinov laz je tudi del Tematske poti Drvošec, ki je letos dobila prestižno nagrado kot NAJ tematska pot leta 2020 (po izboru Turistične zveze Slovenije). Tu stoji info točka, ki na izviren način prikazuje invazivne in avtohtone (rastlinske in živalske) prebivalce Notranjskega parka. Med invazivke, ki ogrožajo prebivalce parka sodijo tudi domače živali, predvsem akvarijske ribice in vodne želve, ki jih lastniki občasno izpustijo v naravno okolje. Ker nimajo naravnih sovražnikov, se hitro razmnožijo in izpodrinejo domače vrste. Tako na primer želva rdečevratka, pogosta vrsta domače želve, z našo močvirsko sklednico tekmuje za prostor in hrano, pri čemer je prva žal uspešnejša, saj je večja in bolj agresivna.
