Z izrazom cvetoči travniki označujemo predvsem (pol) suha ekstenzivna travišča, ki so po svoji vrstni pestrosti ena izmed najvrednejših, a hkrati najbolj ogroženih ekosistemov v Evropi. Glavni namen projekta je ponovno vzpostaviti čim več cvetočih travnikov na zemljiščih, kjer njihova sestava zaradi pretekle rabe ni več optimalna.

Namen in cilji projekta:

Projekt EIP 16.5 »Cvetoči travniki« se osredotoča na:

• ohranjanje biodiverzitete cvetočih travnikov,
• povečevanje vrstne pestrosti z vnosom značilnih avtohtonih rastlinskih vrst, ki so zaradi pretekle rabe s travnikov začele izginjati,
• promocijo ekosistemskih storitev cvetočih travnikov, ki presegajo njihovo tradicionalno rabo za pašo in krmo (npr. turistična, estetska, rekreacijska vrednost, uporaba divjih rastlin v prehrani in zdravilstvu ipd.).

V okviru projekta bomo:

• razvili modele oblikovanja, ohranjanja in vzdrževanja cvetočih travnikov, prilagojene različnim območjem, kmetijskim gospodarstvom in deležnikom,
• nadgradili vrednost cvetočih travnikov z novimi funkcijami in pomenom ter
• s tem prispevali k njihovemu dolgoročnemu ohranjanju in kmetijam omogočili večjo ekonomsko stabilnost.

Različni načini gospodarjenja se odražajo v različni vrstni sestavi in fizionomiji travišč.

Pričakovani rezultati projekta:

• Ponovna vzpostavitev cvetočih travnikov na zemljiščih, kjer je zaradi pretekle rabe prišlo do izgube značilne vrstne sestave in s tem zmanjšanja biodiverzitete,
• preizkušanje različnih metod reintrodukcije manjkajočih rastlinskih vrst, tako na ravni nabiranja semen (seneni drobir, ročno nabrana zrela semena, kupljene ohranitvene semenske mešanice, semena nabrana s krtačnim strojem) kot na ravni setve (v neobdelano rušo, delno obdelano ali gnojeno površino),
• razvoj okvirnih smernic za obnovo in dolgoročno upravljanje različnih tipov ekstenzivnih cvetočih travnikov, značilnih za slovensko podeželje,
• povečanje dodane vrednosti travnikov za sodelujoča kmetijska gospodarstva s spodbujanjem večnamenske rabe (turizem, kulinarika, čebelarstvo, uporaba zdravilnih in barvilnih rastlin ipd.).

Primer degradirane površine, ki jo z ustreznimi posegi lahko spremenimo v pisan, vrstno bogat travnik.

Vrstno bogati travniki nudijo celo paleto različnih ekosistemskih storitev cvetočih travnikov, ki presegajo uporabo travnikov za pašo ali krmo domačim živalim.

Na pisanih, vrstno bogatih travnikih se prehranjujejo mnoge žuželke.

Doseženi rezultati projekta:

Projekt uspešno zaključujemo s koncem junija 2024. Izpostavljamo naslednje dosežke in rezultate projekta:

• tarčno zasnovani ukrepi in metode za vzpostavljanje in vzdrževanje cvetočih travnikov na podlagi terenskih raziskav v sodelovanju s partnerskimi kmetijami,
• izdelava podrobnih smernic za kmetije za vsak korak izvajanja ukrepov, ki vključujejo tudi usmeritve za vzdrževanje travnikov po zaključku projekta,
• testiranje različnih metod ponovnega vnosa rastlin na izbranih tarčnih površinah ter uspešna izvedba vseh načrtovanih ukrepov na petih partnerskih kmetijah, ki delujejo v okoljih z različnimi danostmi,
• promocija ter ozaveščanje o trajnostni in ekstenzivni rabi travnikov,
• vzpostavitev in situ semenske banke na kmetiji Zaplana 1890 za izobraževalne namene in nadaljnjo renaturacijo travnikov v regiji,
• uspešno izveden Program usposabljanja za kmetijska gospodarstva s ciljem povečanja usposobljenosti in ozaveščenosti glede tematik vzpostavitve biotsko raznovrstnih travnikov, postopkov za ponovni vnos rastlinskih vrst ter uporabnosti rastlinskih vrst,
• uspešno izvedenih sedem delavnic, predavanj oz. strokovnih ekskurzij, v sklopu katerih smo razširjali pridobljeno znanje širokemu spektru ciljnih publik,
• aktivno vključevanje mladih v izobraževalne ekskurzije in prenos znanja,
• priprava Priročnika dobre prakse obnove in vzdrževanja cvetočih travnikov za širšo javnost,
• promocija različnih ekosistemskih storitev travnikov, ki presegajo njihovo uporabo za pašo ali krmo domačim živalim, kot so estetska, kulinarična, turistična, rekreacijska in zdravilna vrednost.

 Več o rezultatih projekta si lahko preberete tukaj.

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja (4. JR za podukrep 16.5. Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam).

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.