Ob robovih kmetijskih zemljišč, ob rekah in potokih se vijejo različno široki pasovi drevja in grmovja. To so mejice ali ponekod narečno tudi omejek, graja, živica, živa meja, zgraja, paseka, seča, seč. Razširjene so tako v nižinah na poljih kot tudi na gričevjih vseh slovenskih pokrajin. Nastajale so z zasajevanjem in s spontano širitvijo s semeni, ki jih je širil veter ali živali. 

Prve mejice so verjetno nastale naključno, davno v preteklosti, ob krčenju gozda zaradi pridobivanja obdelovalnih površin in njihovem tradicionalnem obdelovanju. Ti pasovi so navadno ostali vzdolž lastninskih meja med zemljišči. Čeprav mejice razmejujejo posamezne parcele ter krajino, od koder izhaja tudi njihovo poimenovanje, pa so tudi povezovalni element pokrajine. Povezujejo različne življenjske prostore, v katerih ima dobre pogoje za življenje pester nabor rastlinskih in živalskih vrst. Prav zato se je Notranjski park kot eden od partnerjev odločil sodelovati v projektu Mejice.

Namen in cilji projekta:

Projekt EIP 16.5 Mejice se osredotoča na:

• ozaveščanje in usposabljanje deležnikov, zlasti kmetijskih gospodarstev ter strokovne in laične javnosti,
• prenos znanj in veščin o vzpostavljanju in ohranjanju mejic,
• poudarjanje pomena mejic kot enega najvrednejših elementov kulturne krajine in stalnice kmetijskega prostora,
• vzpostavitev novih in obnova obstoječih mejic,
• prispevanje k večji biotski raznovrstnosti na kmetijskih površinah,
• izboljšanje izrabe ekosistemskih storitev, ki jih mejice nudijo (npr. opraševanje, zaščita tal, zavetje za prostoživeče živali).
   

V okviru projekta bomo:

• razvili nove in sodobne rešitve za vzpostavljanje in vzdrževanje mejic, ki bodo povečale vrstno pestrost na kmetijskih gospodarstvu ter zmanjšale in blažile vplive podnebnih sprememb na kmetijsko krajino in širše okolje,
• izboljšali trenutno stanje mejic na terenu,
• povečali dolgoročno dobrobit lastnikov mejic,
• izvajali ciljno ozaveščanje in redna usposabljanja deležnikov,
• oblikovali sodobni, večnamenski model upravljanja mejic, ki bo uporaben za različna okolja in potrebe.

Mejice v kmetijski krajini na Ljubljanskem barju, pri Blatni Brezovici (vir: Google Zemljevidi).

Ključna vodila pri vzpostavljanju mejic:

• zagotavljanje zadostne vrstne pestrosti mejic,
• preprečevanje širjenja in zmanjševanje številčnosti invazivnih tujerodnih vrst,
• spodbujanje in ohranjanje uravnalnih, ohranjevalnih in proizvodnih funkcij mejic.

Z ustrezno vzpostavljenimi mejicami se bo zagotavljalo:

• proizvodnjo pestrega nabora dobrin, kot so medonosne rastline, sadje, plodovi in gobe,
• ohranjanje ekoloških funkcij, kot so vrstna pestrost, opraševanje, razširjanje semen, biološka kontrola škodljivcev ter ohranjanje genske raznovrstnosti,
• zadrževanje površinskega odtoka vode in onesnaževal ter večja sposobnost zadrževanja vode v tleh,
• zmanjševanje erozije,
• vezavo ogljika v tla,
• ohranjanje rodovitnosti in strukture tal.

Doseženi rezultati projekta:

Triletni projekt, zaključen maja 2024, je prispeval k ohranjanju biotske raznovrstnosti, tradicionalne krajine in izboljšanju ekosistemskih storitev. Ključni dosežki vključujejo:

• zasaditev ali obnovo mejic na šestih lokacijah z več kot 720 rastlinami različnih vrst,
• uporaba mikorizacijo sadik z avtohtono vrsto gomoljike za izboljšanje ekološkega in ekonomskega potenciala mejic,
• povečanje biodiverzitete, zaščite tal in voda ter zagotavljanje zavetja in hrane za prostoživeče živali,
• inovativne pristope za večjo pridelavo medu in plodov ter izboljšano zaščito pred vetrom,
• razvoj in preizkus modela za prepoznavanje in povečanje vrednosti mejic na šestih kmetijskih gospodarstvih,
• izvedbo usposabljanj, delavnic in javnih predstavitev, ki so povečale zavedanje in znanje o vzpostavljanju in ohranjanju mejic,
• prispevek k razvoju turizma, športa in rekreacije na podeželju,
• ohranjanje avtohtonih rastlinskih vrst v kmetijski krajini,
• ocenjevanje začetnega stanja na kmetijah in popis rastlinskih vrst kot osnova za načrtovanje ukrepov.

Projekt je dokazal, da mejice niso le elementi biodiverzitete, temveč tudi pomemben ekonomski vir, ki spodbuja trajnostni razvoj slovenskega podeželja.

Več o projektu in njegovih rezultatih si lahko preberete tukaj!

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja (4. JR za podukrep 16.5. Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam).  Notranjski park kot partner projekta prejme 3.600,00 € za namene izvajanja predavanj oz. strokovnih izobraževanj ter širjenje rezultatov projekta.

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.