Dvoživke so ena najstarejših skupin vretenčarjev na Zemlji. Danes veljajo za ene najbolj ogroženih živali na svetu. Žabe, krastače, pupki in močeradi niso le zanimivi prebivalci mokrišč, mlak in gozdov, temveč imajo ključno vlogo v naravi in posredno tudi za človeka. Njihovo varstvo, še posebej v času spomladanskih selitev, je izjemno pomembno.
Pomen dvoživk za naravo
Dvoživke so temelj naravnega ravnovesja. Prehranjujejo se z velikimi količinami žuželk, polžev in drugih nevretenčarjev, s čimer uravnavajo populacije teh vrst. Hkrati so hrana za ptice, ribe, kače in sesalce. Ena sama žaba lahko v sezoni zaužije več tisoč žuželk.
Zaradi prepustne kože so izjemno občutljive na spremembe v okolju, kar jih naredi odlične bioindikatorje. Upad ali izginjanje populacij pogosto nakazuje resne okoljske obremenitve.
Pomen dvoživk za človeka
Dvoživke neposredno vplivajo na kakovost bivanja ljudi, saj zmanjšujejo število komarjev in drugih žuželk, ki so lahko prenašalci bolezni ali kmetijski škodljivci. S spremljanjem njihovega stanja lahko posredno ocenjujemo kakovost vode, tal in zraka. Tudi njihov habitat – mokrišča – so izredno pomembna za človeka, saj pomagajo uravnavati nihanja vode, blažiti podnebne spremembe in zmanjševati posledice poplav. Poleg tega imajo pomembno izobraževalno vrednost, saj pogosto predstavljajo prvi stik otrok z divjo naravo in spodbujajo odgovoren odnos do okolja.
Ogroženost dvoživk
Dvoživke so med najbolj ogroženimi skupinami živali na svetu. Glavne grožnje so izguba in drobljenje življenjskih prostorov zaradi urbanizacije, intenzivnega kmetijstva in regulacij vodotokov, degradacija habitatov ter onesnaženje vode, tal in zraka. Ogrožajo jih tudi podnebne spremembe, ki lahko vplivajo na razmnoževanje in preživetje mladih osebkov. Poleg tega jih ogrožajo še razne bolezni ena izmed njih je hitridiomikoza (glivna okužba), ki povzroča masovna izumrtja po svetu. Pomemben dejavnik ogroženosti je tudi cestni promet.
Kako pomagati dvoživkam pri prečkanju cest
Pomagati dvoživkam pri prečkanju cest je ključno za ohranitev njihovih populacij. Vsako leto med spomladanskimi selitvami, ko se žabe, krastače, močeradi in pupki premikajo proti mrestiščem, na cestah pogine na tisoče osebkov. Takšne izgube so za lokalne populacije usodne. Dvoživke so zveste mrestiščem, kjer so se same razvile iz paglavcev, in se praviloma vsako leto vračajo na ista mesta. Zato bodo ceste prečkale vsako pomlad na istih odsekih, ki ležijo na njihovih selitvenih poteh med prezimovališči in mrestišči.
Z ročnim prenašanjem čez cesto, postavljanjem začasnih zaščitnih ograj ali umestitev stalnih podhodov preprečujemo njihovo smrt in ohranjamo stabilne populacije. S tem varujemo posamezne živali, ohranjamo naravno ravnovesje in prispevamo k zdravju ekosistemov, od katerih je odvisna tudi kakovost življenja ljudi. Vsaka rešena žaba ali krastača pomeni prispevek k ohranjanju biotske raznovrstnosti in stabilnosti narave.
Na našem prav posebnem koščku sveta predstavlja glavni problem močno obremenjena regionalna cesta Cerknica–Grahovo, ki poteka neposredno skozi območja, kjer dvoživke v času pomladanskih selitev množično prečkajo cesto na poti proti mrestiščem. Dvoživke enako pot opravijo tudi v drugi polovici leta, predvsem jeseni, ko se iz mrestišč vračajo v gozdove in druga kopenska okolja, kjer bivajo in prezimujejo.
Zaradi gostega prometa cesto uspe prečkati le manj kot tretjina vseh dvoživk, kar dolgoročno vodi v upad in lokalno izumiranje populacij. Po ocenah strokovnjakov bi lahko nekoč številčna populacija dvoživk na Slivniškem območju v naslednjih 10 do 15 letih popolnoma izginila, če ji ne bomo aktivno pomagali.
Kako lahko pomagate?
- Upočasnite vožnjo na kritičnih odsekih ceste Cerknica–Grahovo na 50 km/h. Potovalni čas se bo podaljšal le za približno minuto, dvoživke pa bodo varno prišle do mrestišč.
- Pridružite se akcijam prenašanja dvoživk, ki jih vodi iniciativa Varuhi dvoživk Cerkniško jezero »Cuprnške žabe«. Več informacij in kontakt: www.cuprnske-zabe.si.
S preprostimi, a učinkovitimi ukrepi neposredno prispevate k ohranjanju dvoživk in naravne dediščine mistične dežele Cerkniškega jezera, ki je eden najpomembnejših habitatov za te ogrožene vrste v Sloveniji.
