Cerkniško jezero, eno najpomembnejših in najbolj prepoznavnih mokrotnih območij v Sloveniji, je dom bogatega rastlinskega in živalskega sveta. Med številnimi vrstami izstopata majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis) in mesnordeča prstasta kukavica (Dactylorhiza incarnata), dve zavarovani vrsti kukavičevk. Obe vrsti sta pomemben bioindikator – njuna prisotnost in številčnost kažeta na dobro stanje mokrotnih travišč in nizkih barij ter ustrezno upravljanje travnikov.
V okviru projekta LIFE FOR SEEDS smo na terenu spremljali razširjenost obeh vrst na Cerkniškem jezeru in vpliv košnje travnikov. Ugotovili smo, da majska prstasta kukavica najbolje uspeva na občasno do zmerno upravljanih mokrotnih travnikih z modro stožko, kjer košnja ni prezgodnja. Mesnordečo prstasto kukavico najdemo tako na redno kot občasno košenih travnikih, predvsem na mokrotnih travnikih z modro stožko, nizkih barjih in v visokem šašju.
Večina populacij obeh vrst je vezana na t.i. "blata" ob robu jezera, kjer prevladujejo mokrotni travniki z modro stožko in bazična nizka barja. Tla so razmočena in občasno poplavljena, vendar voda ne zastaja predolgo, kar ustvarja zelo ugodne razmere za uspevanje obeh kukavičevk. Med vrstama opažamo tudi prostorske razlike: mesnordeča prstasta kukavica uspeva bolj v notranjem delu roba Cerkniškega jezera, medtem ko majska prstasta kukavica pogosteje raste bližje zunanjemu robu, čeprav to ne velja povsod. Obe vrsti cvetita od maja do julija, pri čemer majska prstasta kukavica običajno cveti nekoliko prej, mesnordeča pa nekoliko pozneje, vmes pa se pojavljajo tudi njuni križanci.
Ker sta obe vrsti zavarovani, ju je prepovedano trgati, kar lahko predstavlja eno izmed groženj oslabitve njunih populacij. Poleg tega ju lahko ogrožajo gnojenje travnikov, prezgodnja ali prepogosta košnja, intenzivna paša ter opuščanje rabe, ki vodi v zaraščanje travnikov.
Kukavici rasteta v družbi številnih pozno cvetočih in pozno plodečih vrst. Največjo grožnjo zanje predstavlja upravljanje, ki jim ne omogoča cvetenja in tvorbe semen. Dolgoročno ponavljajoče se neustrezno upravljanje vodi v zmanjšanje populacij in izgubo vrstne pestrosti travnikov.
Raziskave projekta LIFE FOR SEEDS so pokazale, da majska in mesnordeča prstasta kukavica preneseta košnjo tudi vsako drugo leto. Takšen pristop omogoča ohranjanje kukavičevk in izboljšuje razmere za druge pozno cvetoče travniške vrste, hkrati pa ohranja ravnovesje ekosistemov.
S takšnimi raziskavami prispevamo k boljšemu razumevanju naravnih procesov in ponujamo znanje, ki je ključno za iskanje rešitev, koristnih tako za naravo kot za dolgoročno rabo travnikov na našem prav posebnem koščku sveta.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
