Čeprav je naše védenje o živem svetu, ki nas obdaja, iz dneva v dan popolnejše, narava še vedno zna presenetiti. Tudi v Evropi, enem najbolje raziskanih delov sveta, se občasno odkrije kaj povsem novega. Prav to se je zgodilo na presihajočem Cerkniškem jezeru, kjer so sodelavci Biološkega inštituta Jovana Hadžija v okviru ZRC SAZU in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v okviru projekta LIFE FOR SEEDS odkrili rastlinsko vrsto, ki doslej v Sloveniji sploh ni bila znana.
Gre za vrsto Lathyrus palustris, ki je bila prvič dokumentirano potrjena kot del slovenske flore prav na območju Cerkniškega jezera. Ker v Sloveniji še ni imela uradnega imena, so jo raziskovalci poimenovali močvirski grahor – grahor po slovenskem imenu rodu Lathyrus, močvirski pa po latinskem pridevniku palustris, ki pomeni »močvirski«.
Močvirski grahor je značilna močvirska rastlina, vezana na vlažna in občasno poplavljena rastišča. V svetovnem merilu je razmeroma široko razširjena – uspeva v zmernem pasu Evrope, Azije in Severne Amerike, zato jo uvrščamo med vrste s t. i. holarktično razširjenostjo. Zabeležena je bila že v vseh državah, ki mejijo na Slovenijo, a kljub temu v nobenem od določevalnih ključev za slovensko floro do zdaj ni bila omenjena.
Prav ta vrzel je z novo najdbo zapolnjena. Odkritje je pomembno tudi z znanstvenega vidika, saj povezuje območja razširjenosti vrste med srednjo in jugovzhodno Evropo, kjer je močvirski grahor redek in pogosto obravnavan kot ogrožena vrsta.
Čeprav na prvi pogled spominja na nekatere druge vrste grahorjev z rožnatimi cvetovi, ga lahko zanesljivo prepoznamo po nekaj značilnih lastnostih. Ima ozko krilato steblo, liste z vitico in običajno dva do tri pare zelo ozkih, skoraj črtalastih lističev. Cvetovi so rožnati in združeni v socvetja, v katerih je navadno od dva do šest cvetov. Prav ta kombinacija znakov ga loči od sorodnih vrst.
Na območju presihajočega Cerkniškega jezera močvirski grahor uspeva v več različnih močvirskih rastlinskih združbah. Raziskovalci so ga našli v visokem šašju, na mokrotnih travnikih z modro stožko in bazičnih nizkih barjih, kjer prevladuje rjasti sitovec. Takšna rastišča so značilna za območja, ki so del leta poplavljena, nato pa se postopno izsušijo – prav takšna dinamika pa ustvarja izjemno pestrost življenjskih prostorov.
V letih 2022–2024 so raziskovalci vrsto našli na osmih nahajališčih, ki jih je mogoče združiti v tri večja območja znotraj Cerkniškega polja. Glede na velikost območja presihajočega Cerkniškega jezera pa obstaja velika verjetnost, da močvirski grahor uspeva še na dodatnih, za zdaj neodkritih lokacijah.
Čeprav je močvirski grahor v svetovnem merilu ocenjen kot neogrožen, je v številnih evropskih državah redek. Zato je ponekod tudi zakonsko zavarovan – na primer na Hrvaškem, Madžarskem in v delu Avstrije. V Sloveniji za zdaj še nima posebnega varstvenega statusa, saj njegova prisotnost prej ni bila potrjena. Glede na njegovo navezanost na redke in na človekove posege občutljive habitate pa si nedvomno zasluži uvrstitve na seznam slovenskih ogroženih rastlin.
Prav zato je nadaljnje spremljanje te opazne rastline zelo pomembno. Nova najdba ne bogati le seznama slovenskih rastlinskih vrst, temveč še dodatno potrjuje, kako izjemno naravovarstveno vredno in raziskovalno zanimivo območje je naš prav poseben košček sveta.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
