Stržen, ki priteka v Cerkniško jezero z juga, je osrednji vodotok na Cerkniškem polju kot tudi v samem območju projekta LIFE Tršca. Stržen je dolg približno 17 km in je pomemben za hidrološki režim jezera zaradi njegove vloge pri poplavni dinamiki in zadrževanju vode v jezerski kotanji.
V Strženu rastejo številni makrofiti. Makrofiti so vodne rastline, ki jih v vodi vidimo s prostim očesom. Med makrofite uvrščamo mahove, praprotnice in semenke, pa tudi določene alge (npr. parožnice). Glede na način ukoreninjenja in položaj v vodnem stolpcu ločimo plavajoče in potopljene neukoreninjene ter plavajoče in potopljene ukoreninjene makrofite. Med makrofite uvrščamo tudi helofite (močvirske rastline) in rastline z amfibijskim značajem (amfibijske rastline).
Kraški vodotok Stržen je v srednjem in spodnjem delu gosto poraščen z rumenim blatnikom (Nuphar luteum). Ugodne razmere kot so počasen vodni tok, vrsta substrata, dovolj svetlobe in hranil, omogočajo bujno razrast te plavajoče ukoreninjene vodne rastline.
Ker ima kraški vodotok Stržen kraški značaj, ima zelo spremenljiv vodostaj z izjemno velikimi razlikami med najnižjim in najvišjim vodostajem (Slika 1). Pri visokem vodostaju uspeva zahodno od mostu pri Dolenjem Jezeru v vodi pestra združba makrofitov, od navadne vodne smrečice (Hippuris vulgaris), klasastega rmanca (Myriophyllum spicatum) in vretenčastega rmanca (M. verticillatum), bleščečega dristavca (Potamogeton lucens), rumenega blatnika (Nuphar luteum), do jezerskega bička (Schoenoplectus lacustris), močvirskega grinta (Senecio paludosus) in širokolistne koščice (Sium latifolium), ki so močvirske rastline.
Ko reka presahne, pa na blatnem dnu od potopljenih in plavajočih makrofitov uspeva le še rumeni blatnik, ki s pomočjo močnega koreninskega sistema črpa vodo iz globljih delov substrata (Slika 1).
Obrežje kraškega vodotoka tvorijo gosti sestoji navadnega trsta (Phragmites australis), ki je najznačilnejša vrsta Cerkniškega jezera (Slika 2). Na vodni gladini plavajo listi vodne dresni (Polygomun amphibium), nad vodno gladino pa lahko vidimo rumene cvetove prave potočarke (Rorippa amphibia), ki sta dve pogosti amfibijski rastlini v Strženu.
Preučevanje vitalnosti navadnega trsta je en od pomembnih ciljev projekta LIFE Tršca. Na Biotehniški fakulteti smo ugotovili, da so med najbolj vitalnimi sestoji trsta na projektnem območju ravno ti, ki jih najdemo na bregu Stržena.
Lasastolistna vodna zlatica (Ranunculus trichophyllus) je pogosta vrsta v reki Stržen (Slika 3). Pozornost pritegne z nežnimi belimi cvetovi. Ko se vodna gladina zniža, se na rastlini razvijejo kopenski listi, ki so podobni pravim kopenskim rastlinam. Amfibijski ali dvoživkasti značaj omogoča vrsti prilagajanje na pogosto in nepredvidljivo nihanje vodostaja v Strženu.
Med terenskim delom smo zmotili družino labodov, ki je plula med vodnim rastlinjem (Slika 4). Vodne rastline nudijo pticam zatočišče in hrano ter jim omogočajo gnezdenje.
V Strženu smo v juliju 2025 našli 34 taksonov makrofitov, kar je veliko za tako kratek kraški vodotok. Stržen je heterogen, vsebuje veliko ekoloških niš, kjer najdejo ustrezne razmere za uspevanje mnoge vodne rastline. S procesom fotosinteze biogeno prezračujejo vodo, učvrščujejo sediment in zmanjšujejo erozijo ter s sprejemom hranil iz vode povečujejo njeno samočistilno sposobnost. Velika pestrost rastlin zmanjšuje ranljivost vodnega okolja na motnje in omogoča dobro stanje vodnega ekosistema Stržen.
Prispevek je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
