Od maja do sredine septembra se je podoba Cerkniškega polja večkrat spremenila. Satelitski posnetki nam omogočajo, da te spremembe spremljamo skozi čas in na ravni celotnega območja ter jih povezujemo z rabo zemljišč in varstvom narave.
Cerkniško polje je prostor velikih in hitrih sprememb. Vodne površine se širijo in umikajo, na travnikih poteka košnja, vremenske razmere pa vplivajo na podobo krajine. V kratkem videoposnetku v tehniki časovnega posnetka (timelapse) si lahko ogledamo, kako se je območje spreminjalo od maja do sredine septembra 2026.
Dinamiko sprememb spremljamo s terenskim delom, deloma tudi z uporabo drona, pomemben vir podatkov pa so satelitski posnetki. V okviru projekta LIFE TRŠCA jih uporabljamo za spremljanje rabe zemljišč, predvsem dinamike in obsega košnje, ter sprememb pomembnih habitatov na območju Cerkniškega jezera.
Podatek o tem, kje in kdaj je bila površina pokošena, ni pomemben le za razumevanje kmetijske rabe prostora. Na območju Cerkniškega jezera je košnja pomembna tudi z vidika ohranjanja narave. Čas in prostorska razporeditev košnje lahko vplivata na življenjske razmere vrst, vezanih na mokrotne travnike in močvirske habitate, med njimi tudi kosca (Crex crex).
Pri tem ni pomembno le, koliko površin je pokošenih, temveč tudi, kje, kdaj in koliko površin ostane nepokošenih. Nepokošene površine lahko nekaterim vrstam zagotavljajo pomemben življenjski prostor, zlasti v obdobjih, ko so okoliške pokošene površine zanje manj primerne.
Letošnje izrazito sušne razmere so morda omogočile košnjo večjih površin kot v običajnih letih. Kolikšen je bil letošnji obseg košnje in kako se primerja s preteklimi leti, bo pokazala analiza ob koncu leta.
Takšne razmere predstavljajo poseben izziv za naravovarstveno upravljanje. Ukrepi morajo namreč upoštevati tudi leta, v katerih se zaradi vremenskih razmer spremeni običajna dinamika rabe zemljišč. Pomembno je, da lahko tudi v takšnih okoliščinah zagotovimo dovolj nepokošenih površin in ohranimo ustrezne življenjske razmere za vrste, ki so od njih odvisne.
V projektu LIFE TRŠCA zato želimo razvijati in uveljavljati ukrepe, ki bodo omogočali boljše usklajevanje kmetijske rabe z varstvom narave. Pri tem so ključni podatki, s katerimi lahko spremljamo dejansko stanje na terenu, prepoznavamo spremembe ter vrednotimo učinke različnih načinov upravljanja.
Satelitski posnetki nam omogočajo, da velikega in dinamičnega območja ne spremljamo le ob posameznih terenskih obiskih, temveč skozi čas in na ravni celotnega prostora. Tako dobimo pomemben vpogled v spreminjanje rabe zemljišč. Za razumevanje posledic teh sprememb za naravo pa potrebujemo tudi druge podatke.
Ko podatke o rabi zemljišč povežemo s podatki o pojavljanju vrst in stanju habitatov, lahko bolje razumemo, kako različni načini upravljanja vplivajo na naravo. Na tej podlagi lahko prepoznavamo učinkovite prakse, ugotavljamo, kje so potrebne izboljšave, in razvijamo ukrepe, ki bolje upoštevajo potrebe različnih vrst ter ohranjanje kmetijske rabe prostora.
Cilj projekta LIFE TRŠCA ni zgolj spremljati spremembe, temveč pridobljeno znanje uporabiti za učinkovitejše upravljanje Cerkniškega jezera – za boljše usklajevanje kmetijske rabe z varstvom narave ter dolgoročno ohranjanje obojega.
Oglejte si Cerkniško polje skozi skoraj pet mesecev – od maja do sredine septembra 2026.
Vir satelitskih podatkov: Planet Labs Germany GmbH, 2026.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
