Notranjski regijski park ni le kraj izjemnih naravnih lepot, temveč tudi prostor znanstvenega raziskovanja in odgovornega odnosa do narave. Med tistimi, ki vsak dan skrbijo za to, da bolje razumemo naravne procese in življenje živalskih vrst, je tudi varstveni biolog na projektu LIFE TRŠCA, Rudi Kraševec.
Kdo je varstveni biolog?
Varstveni biolog se ukvarja z raziskovanjem stanja naravnega okolja, s poudarkom na ohranjanju biotske raznovrstnosti. Njegovo delo je povezano z opazovanjem, zbiranjem podatkov in analiziranjem informacij o življenjskih pogojih različnih vrst. Na podlagi teh podatkov se oblikujejo smernice in ukrepi za varovanje narave.
V Notranjskem parku Rudi trenutno največ časa v okviru projekta LIFE TRŠCA posveča raziskovanju ptic na območju Cerkniškega jezera, spremljanju velikih zveri ter preučevanju drugih živalskih skupin. Gre za občutljive in pogosto ogrožene vrste, ki so dober pokazatelj stanja okolja. Če želimo, da bodo te živali v prihodnosti še živele med nami, moramo razumeti, kaj potrebujejo – in predvsem, kako lahko človek svoje delovanje prilagodi tako, da narave ne uničuje.
Kako poteka delo na terenu?
Delo varstvenega biologa je v veliki meri terensko. To pomeni, da veliko časa preživi zunaj, v naravi, kjer zbira podatke, opazuje živali in preverja stanje njihovih habitatov. Pri tem si pomaga z daljnogledi, spektivi (teleskopi), fotopastmi in drugimi pripomočki, ki omogočajo opazovanje z razdalje, brez motenja živali.
Ker so divje živali zelo previdne in se človeku praviloma izogibajo, mora biti biolog pri delu zelo potrpežljiv, natančen in tih. Vsako premikanje v naravi mora biti premišljeno – saj lahko že prisotnost človeka vpliva na vedenje živali ali celo ogrozi njihovo varnost.
Priprava na teren: nič ni prepuščeno naključju
Priprava na teren se začne že doma – s pregledom vremenske napovedi, načrtovanjem poti in izbiro opreme. Tudi poleti so zaradi klopov, sonca in gostega rastja obvezna dolga oblačila, klobuk, zaščita pred soncem ter dovolj vode in hrane. S sabo je treba vzeti tudi različne pripomočke: terenske priročnike za določanje vrst, beležke, rezervne baterije, GPS-naprave ali druge instrumente.
Vsako terensko delo je tudi priložnost za nova spoznanja – o živalih, njihovih navadah, spremembah v okolju in o tem, kako nanje vplivamo ljudje.
Narave ne opazujmo samo – doživimo jo s spoštovanjem
Pomembno sporočilo varstvene biologije je, da narave ne smemo dojemati kot nekaj, kar je tam samo za naš užitek. Vsak korak v naravo je vstop v dom drugih bitij. Če želimo to naravo ohraniti za prihodnje generacije, jo moramo doživljati spoštljivo: hoditi po označenih poteh, ne vznemirjati živali, ne puščati sledi in ne odnašati ničesar razen spominov.
Delo Rudija je lep primer, kako znanost in ljubezen do narave hodita z roko v roki. Vsako novo spoznanje, ki ga prinese terensko delo, pomaga oblikovati boljše rešitve za ohranjanje naravnega bogastva Notranjskega regijskega parka.
O tem, kako naravo spoznati, jo doživljati in hkrati spoštovati, je tekla beseda tudi v oddaji Krompir, namenjeni mladim, ki je bila na sporedu v soboto, 31. maja, na RTV SLO 1. V oddaji je sodeloval tudi Rudi Kraševec, skupaj z voditeljema in drugimi gosti. Celotno oddajo si lahko ogledate na povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/krompir/175136090
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
