Trije meseci 2026 so že za nami in sedaj smo že globoko zakorakali v pomlad. V treh mesecih popisov ptic smo zabeležili kar 55 vrst vodnih ptic, ujed in vranov, ki so skupaj nanesle več kot 18.000 ptic. Največ smo zabeležili kreheljcev (Anas crecca), žvižgavk (Anas penelope), dolgorepih rac (Anas acuta) in lisk (Fulica atra). Vse so na jezeru prezimovale in vsaka vrsta je v tem času skupno presegla število 2000. Več kot tisoč smo prešteli še mlakaric (Anas platyrhynchos). Eden izmed pokazateljev dobre in naravne ohranjenosti območja je razmerje med mlakaricami in drugimi vrstami rac. Tako so območja, kjer mlakarica ni najštevilčnejša raca, bolj naravna in so na splošno bolj ugodna za ptice. Temu pritrjuje tudi pestrost rac, saj smo jih skupaj z omenjenimi v prvih treh mesecih na jezeru zasledili kar trinajst.
Dobro ohranjena naravna mokrišča, kot je Cerkniško jezero, privabljajo tudi veliko redkejših vrst. Med temi smo letos že zabeležili obe ciljni vrsti projekta LIFE Tršca, tako rjavovratega ponirka (Podiceps grisegena) kot kostanjevko (Aythya nyroca). Prvi je bil sicer opazovan samo enkrat, a upanje za ugodno gnezditveno sezono še držimo. Več smo zbrali opazovanj kostanjevk, ki so na območju tudi prezimovale. Slednje je v Sloveniji, čeprav v zadnjih letih pogostejše, še vedno dokaj redek pojav. Letos pri kostanjevki sicer nismo zabeležili izrazite selitve, a njihovo število se je po koncu zime opazno dvignilo. So pa kostanjevke že razporejene po parih in kažejo posamezna gnezditvena vedenja. Čeprav je na jezeru zelo malo vode za ta čas leta, je do njihove gnezditvene sezone sicer še nekaj časa, a ta opazovanja nam polnijo kozarec optimizma.
Letos so nas februarja in marca razveseljevali žerjavi (Grus grus). Za razliko od preostanka Slovenije, so bili pogosto opazovani med prenočevanjem, kar še dviga naravovarstveni pomen jezeru. V marcu so žerjavi štafeto počasi predali pobrežnikom (Charadriiformes), ki jim prav tako ustrezajo obsežne plitvine Jezera. Med zanimivejšimi vrstami smo zabeležili črnorepega kljunač (Limosa limosa), rdečenogega martinca (Tringa totanus), žličarko (Platalea leucorodia) in rjavega galeba (Larus fuscus). V pomlad pa so nas popeljale tudi že prve lastovke (Hirundinidae).
Prispevek je pripravilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
