Ploskve se namensko nahajajo neposredno v bližini zelo priljubljene in obiskane učne poti »Drvošec«. Na ograjeno lokacijo je umeščeno 6 ploskev, ki so trenutno označene z začasnimi tablicami.
Testni poligoni tvorijo kvadratni poligoni, ki so namenjeni predvsem za pedagoško izobraževalne vsebine, dimenzij 3 x 3m. Okoli vsakega poligona je predviden pas košene površine širine 1m. Pas omogoča prehodnost ljudi med posameznimi poligoni ter omogoča diskretno ovrednotenje stanja na posameznih kvadratih.
Načini rabe tal sledijo gradientu intenzivnosti poseganja. Načini poseganja so:
Na projektu LIFE TRŠCA je prvi popis rastja na območju Pretržja na Cerkniškem jezeru potekal med 7. 6. in 24. 6. 2024. Nadmorska višina vseh šestih ploskev znaša 554 metrov n.v. in so locirane na robnem območju vsakoletnih rednih poplav Cerkniškega polja. Površina posamezne popisne ploskve znaša 9 m².
Navadna lakota (Galium mollugo)
V letu 2024 je minimalna višina zeliščne plasti na vseh ploskvah znašala 1 cm. Maksimalna višina zeliščne plasti je znaša 132 cm in sicer na poligonu št. 3. Pokrovnost zeliščne plasti na vseh popisnih ploskvah je znaša med 75 in 90%. Največ vrst, podvrst in skupin vrst in sicer kar 32 je bilo v letu 2024 na popisni ploskvi št. 6, ki je brez aktivnega upravljanja oz. površina v katero se ne posega. Najpogosteje zastopana vrsta je trava iz skupine vrst rdeče bilnice (Festuca rubra agg.). Pokrivnost je z rdečo bilnico na vseh demonstracijskih ploskvah znašala kar med 51 do 75%.Vrsta uspeva predvsem na manj zahtevnih tleh in je pogostejša na bolj ekstenzivnih travnikih. Druga najpogosteje zastopana vrsta je navadna lakota (Galium mollugo) s pokrovnostjo posameznih ploskev do 33%.
Kot zanimivost lahko navedeno, da je na popisni ploskvi št. 2 bila zabeležena tudi zavarovana vodna perunika (Iris pseudacorus), ki je značilnica zamočvirjenih in mokrotnih rastišč. Peruniko ogroža prepogosta košnja in osuševalni posegi.
Vodna perunika (Iris pseudacorus) je od naših perunik najbolj vezana na vodo.
Za spremljanje uspešnosti upravljanja z robnim delom Cerkniškega polja bo v prihodnje pomembno ponovno opraviti vsakoletne popise stanja vegetacije. Le na podlagi monitoringa se namreč lahko znanstveno utemelji upravljavske odločitve, ki naravi ne škodujejo oziroma jo ohranjajo.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
