LIFE TRŠCA: O samodejnih merilnikih za spremljanje vodostaja

Objavljeno: 05. 12. 2025 Avtor: NRP Kategorije: Projekti

Kraški vodotok Stržen obdan s travo ter trstičjem na obeh straneh, v ozadju se razprostira ravnina in gozd, za njo pa gorski masiv Javornikov pod oblačnim nebom.
Foto: Rudi Kraševec

V okviru projekta LIFE TRŠCA ZRC SAZU Inštitut za raziskovanje krasa opravlja zvezne meritve vodostaja in temperature vode na desetih različnih mestih, kar ne bi bilo mogoče brez naprednih inštrumentov.

Na trgu je kar nekaj proizvajalcev inštrumentov za spremljanje hidroloških parametrov, ki ponujajo raznolike možnosti za meritve; od širokega nabora merjenih parametrov, delovanja na baterijo, brezstičnega odčitavanja do povezljivosti na internetno omrežje. Večini pa je skupno to, da jim je mogoče nastaviti želeni časovni interval meritev, ki se potem samodejno shranjujejo na pomnilnik.

Vsako okolje ima določene posebnosti in za kraška okolja (še posebno jame za dostopom do vodnega toka; Slika 1), je značilen zelo omejen dostop do elektrike ali interneta, ki bi omogočal najbolj sodobne načine meritev in upravljanje z njimi. V večini primerov se zato zanašamo na merilnike z lastnim virom energije (baterijo) in pomnilnikom, katerim interval meritev nastavimo na tak razpon, da ob naslednjem predvidenem obisku pomnilnik še ni poln in baterija ne prazna. Zaradi dokaj zahtevnega okolja z izrazitimi nihanji vodostaja, močnim in turbulentnim tokom vode, morajo biti merilniki tudi robustni in čvrsto nameščeni na podlago.

Jamar raziskuje globoko kraško jamo, stoji ob robu strme skalnate stene. Z vrvno opremo in močno svetilko osvetljuje skrivnostno zelenkasto podzemno jezero, ki se skriva v temni globini jame.
Slika 1: Primer zahtevnega jamskega okolja za hidrološke meritve – Matijeva jama. (Foto: arhiv ZRC SAZU IZRK)

Čeprav se pri projektu LIFE TRŠCA merilna mesta ne nahajajo v podzemlju, pa je za jezerska okna tudi značilno, da večji del leta zaradi prisotnosti vode niso dostopna. Prav tako so merilna mesta lahko izpostavljena premeščanju sedimenta, prisotnosti (radovednih) živali in ljudi, tako da smo se tudi na teh območjih za robustne samodejne merilnike za lastnim pomnilnikom in baterijo, katere smo namestili na čvrsto kamnito podlago. Kjer ta ni bila na voljo, smo jih namestili na težke zidake (Slika 2).

Na levi strani slike je betonski blok z vgrajenim kovinskim vijakom in merilno ploščico, ki leži na razpokanih, suhih tleh. Na desni strani slike je kovinski merilni zatič pritrjen v razpokana tla, ob njem je bela tabla z napisom 'MERITVE VODOSTAJEV'. Obe napravi sta del sistema za spremljanje vodostaja in temperature vode.
Slika 2: Nameščanje merilnikov na kamnito podlago in zidake poleti 2024. (Foto: arhiv ZRC SAZU IZRK)

Glavne merjene lastnosti vode so vodostaj (izračunan iz pritiska) in temperatura vode. Tovrstni merilniki na trgu imajo tipala za različen razpon globin. Večja kot je mogoča globina meritev, nižja sta ločljivost in natančnost. Na jezerskih oknih imamo postavljene merilnike z dometom do 30 m globine, kar pomeni, da merijo z ločljivostjo 0,3 cm in natančnostjo 1,5 cm. Meritve temperature imajo ločljivost 0,1 °C in natančnost 0,3 °C. V okviru preteklih projektov smo imeli na nekaterih mestih Cerkniškega polja nameščene tudi merilnike specifične električne prevodnosti, ki merijo količino raztopljenih ionov v vodi. Njihov razpon meritev je do 2,500 µS/cm z ločljivostjo 1 µS/cm in natančnostjo 5 µS/cm. Zagon merilnikov in prenos podatkov poteka s prenosnim telefonom ali tablico prek aplikacije in brezžične povezave (Slika 3). Ker za to ni potrebno internetno omrežje, je ta način primeren tudi za jamsko okolje.

Merilna naprava za spremljanje vodostaja in temperature vode na suhem, razpokanem kraškem terenu: betonski blok z vgrajenim kovinskim senzorjem, priključenim na modro elektronsko napravo s kablom, poleg pametnega telefona, ki prikazuje podatke meritev.
Slika 3: Prenos podatkov z enoto z brezžično povezavo. (Foto: arhiv ZRC SAZU IZRK)

Nameščanje merilnikov in drugi obiski za prenos podatkov ali vzdrževanje merilne mreže običajno potekajo v poletnem obdobju, ko so jezerska okna presahla. To pomeni, da so del leta tudi ti merilniki na suhem in ta čas merijo zračni pritisk in temperaturo zraka. Slika 4 prikazuje krajši niz meritev z jezerskega okna Ajnce jame – v začetnem obdobju je merilnik na suhem in kaže izrazita temperaturna nihanja, nato pa vodostaj naglo naraste, meritve temperature vode pa se odražajo z odsotnostjo dnevnih nihanj.

Več o meritvah vodostajev in posebnosti jezerskih oken objavimo v naslednjih letih.

Graf prikazuje podatke iz Ajnce jame med 20. julijem 2025 in 19. avgustom 2025: modra črta predstavlja vodostaj v milimetrih, rdeča črta temperaturo v stopinjah Celzija, zgornji del grafa pa prikazuje padavine v milimetrih na uro. Vodostaj se med 30. julijem in 9. avgustom močno poveča in nato postopoma upade, medtem ko temperatura kaže dnevna nihanja med približno 10 °C in 35 °C.
Slika 4: Nihanje vodostaja ter temperature vode in zraka ob začasni ojezeritvi okna Ajnce jame.

Prispevek je pripravil ZRC SAZU Inštitut za raziskovanje krasa.

LIFE TRŠCA

Z LIFE TRŠCA bomo izboljšali stanje ohranjenosti presihajočega Cerkniškega jezera.

Nalaganje...
Projekti v Notranjskem parku
Logotip notranjskega parka z rastlino in metuljem.

Projekti v Notranjskem parku

Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.

Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.

Preberite več
Preberite več