Med njimi so orhideje, šaši, metulji in ptice, katerih obstoj je vse bolj negotov zaradi hitrega krčenja njihovih življenjskih prostorov. Da bi preprečili nadaljnje izgube, je ključno izvajati prilagojene kmetijske prakse, ki omogočajo dolgoročno ohranjanje teh občutljivih habitatov.
Mokrišča so območja, ki so občasno ali redno preplavljena z vodo, vključujejo pa močvirja, barja, šotišča, presihajoča jezera ter poplavne in mokrotne travnike. Taka občasno ali stalno namočena okolja ponujajo habitat številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Med njimi najdemo nekatere vrste šašev, munce, jezerski biček (Schoenoplectus lacustris), navadni trst (Phragmites australis), modro stožko (Molinia caerulea), vodno peruniko (Iris pseudacorus) in več vrst ptic, kot so rakar (Acrocephalus arundinaceus), rjava čaplja (Ardea purpurea), bobnarica (Botaurus stellaris), mala tukalica (Zapornia parva) in grahasta tukalica (Porzana porzana).
Barjanski habitati se pogosto pojavljajo na manjših površinah med drugimi kmetijskimi površinami, zato so izpostavljeni neustrezni rabi. Njihova največja grožnja so spremembe vodnega režima (hidromelioracije) in opuščanje rabe, kar vodi v zaraščanje. Pravilno upravljanje teh habitatov je zahtevno, saj pretirana raba in košnja lahko ogrozita tamkajšnje vrste, medtem ko opuščanje rabe povzroči izgubo habitata zaradi preraščanja z lesnimi vrstami.
Raba mokriščnih habitatov je izziv – opuščanje vodi v zaraščanje, prepogosta košnja pa ogroža vezane vrste.
Izvajanje prilagojenih kmetijskih praks pripomore predvsem k ohranjanju barjanskih habitatnih tipov ter vrst, ki so vezane na zelo vlažne življenjske prostore, ki se praviloma ne kosijo vsako leto. V nizkih barjih pogosto rastejo tudi rastline, ki so značilne za mokrotne travnike. Na takih površinah najdemo tudi orhidejo navadno močvirnico (Epipactis palustris).
Orhideja – navadna močvirnica (Epipactis palustris).
Cerkniško polje, s svojo značilno presihajočo dinamiko, predstavlja enega najpomembnejših mokriščnih ekosistemov v Sloveniji. Njegova ekološka vrednost je izjemna, saj omogoča obstoj številnim redkim in ogroženim vrstam, med drugim tudi raci kostanjevki (Aythya nyroca) in rjavovratemu ponirku (Podiceps grisegena). Njune populacije so v upadu zaradi degradacije vodnih teles in uničevanja plitvih jezer. Poleg tega so bile v zadnjem času na območju Cerkniškega jezera opažene prakse, ki prispevajo k slabšanju stanja močvirske vegetacije, še posebej k upadanju ohranjenosti trstišč. To predstavlja velik izziv za varstvo Cerkniškega polja in poudarja potrebo po celostnem in trajnostnem upravljanju tega edinstvenega ekosistema.
V okviru projekta »Upravljanje močvirskih habitatov za ohranjanje vodnih ptic presihajočih jezer« - LIFE TRSCA 101114184 — LIFE22-NAT-SI-LIFE TRSCA, ki ga sofinancira Evropska unija, bomo zato skušali najti optimalne načine upravljanja močvirske vegetacije na Cerkniškem polju. Poseben poudarek bo na varovanju trstišč, kar bo pozitivno vplivalo tudi na ohranjanje ciljno varovanih vrst.
V okviru projekta bodo pripravljeni ukrepi za prilagojeno upravljanje teh habitatov, s ciljem izboljšanja njihovega stanja in dolgoročnega ohranjanja biotske pestrosti tega edinstvenega mokrišča.
Zaplate mokrotnih površin se pogosto pojavljajo med ostalimi travniškimi površinami.
Prispevek je pripravil Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN).
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
