Ena izmed glavnih hidroloških nalog tekom projekta LIFE TRŠCA je opredelitev obsega ojezerjenih površin Cerkniškega polja v različnih hidroloških stanjih. Do sedaj je bilo napravljenih že več tovrstnih analiz, a so se zaradi pomanjkljivih podatkov vse soočale z določenimi težavami in do določene mere nenatančnimi rezultati.
Ena izmed tovrstnih raziskav, ki je bila delno posvečena tudi opredelitvi ojezerjenih površin, je bila tudi lastna raziskava (Blatnik in sod 2022, 2024, 2025), v kateri se je pojavil sum o vprašljivi natančnosti rezultatov zaradi pomanjkljivih vhodnih podatkov, kot so neustrezen digitalni model nadmorskih višin in neustrezni podatki o vodostajih. Z lidarskim snemanjem pridobljen model nadmorskih višin se na Cerkniškem polju odraža z napačnimi vrednostmi zaradi prisotnosti rastja in delne prisotnosti vode, saj je bilo snemanje opravljeno v času delne ojezeritve, naknadno procesiranje in filtriranje podatkov pa ne more odstraniti vode in nizkega ter gostega rastja. Drugi digitalni podatki o nadmorskih višinah v nižji ločljivosti tudi ne vsebujejo pravilnih vrednosti, zelo pa so podhranjeni s prostorsko ločljivostjo. V dosedanjih analizah tudi ni bilo upoštevano, da je v različnih fazah ojezeritve polja vodna gladina lahko delno nagnjena. Posledično izris ojezerjenih površin po izohipsah žal ni ustrezen.
V pričujoči analizi smo uporabili podrobno analizirane hidrološke podatke z dveh uradnih vodomernih postaj ARSO (Dolenje in Gorenje Jezero) in 11 lastnih hidroloških merilnih mest, ki so razpršene na širšem območju polja. Na podlagi več let meritev smo izračunali lokalna odstopanja v vodostajih in opredelili nagnjenost vodne gladine ob različnih vodostajih. V analizi smo uporabili tudi v letu 2025 ustvarjeni digitalni model višin, katerega je Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL ustvarila s fotogrametrijo v času, ko je bilo polje povsem presahlo, rastje na polju pa v večini pokošeno. Pri analizi smo koristili tudi satelitske posnetke (Planet Labs), v največji meri tiste v infrardečem spektru, ki jasneje prikazujejo ojezerjene površine. Ob sočasnem pregledovanju vseh podatkovnih slojev o reliefu in vodostajih ter satelitskih posnetkov, smo opravili ročni izris jezerskih površin ob izbranih vodostajih, ki so bili določeni v 20 cm intervalu glede na vodomerno lato na postaji Dolenje Jezero.
Rezultat analize so karta in podatkovni sloj, ki vsebuje posamične sloje ojezerjenih površin ob izbranih vodostajih. Vsak sloj prikazuje površino, ki ustreza hidrološkemu stanju glede na izmero na vodomerni postaji Dolenje Jezero, in sicer v 20 cm intervalu. Pričujoča analiza verjetno prinaša najboljše podatkovne sloje o ojezerjenih površinah do sedaj, zagotovo pa bo deležna popravkov, ko bodo na voljo novejši in še boljši vhodni podatki.
Prispevek je pripravil ZRC SAZU Inštitut za raziskovanje krasa.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
