Interdisciplinarna raziskava Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in ZRC SAZU Inštituta za raziskovanje krasa ugotavlja razširjenost trstišč na Cerkniškem jezeru pred hidrotehničnimi posegi v 19. stoletju. Podatki temeljijo ne le na kartografskem, ampak tudi na spisovnem gradivu franciscejskega katastra iz 20. in 30. let 19. stoletja, ki je zapisan v nemščini in gotici. Podatke razumemo v širšem kontekstu pisnih virov, etnološke, geografske, zgodovinske in poljudne literature.
»Trstišča« so tedaj po katastrskih podatkih prekrivala dobro četrtino vseh travniških površin v takratni katastrski občini Otok (zajemala je Cerkniško jezero in del okolice, razen skrajnega severozahoda polja v katastrski občini Dolenja vas), poleg tega je bila tedaj pogostnost trsta (oz. nekaterih drugih močvirskih rastlin, ki so, razen mlade, neuporabne za krmo) znatna tudi na delu obsežnih travniških površin, kjer trst ni prevladoval. Trstišča, ki so z vidika živinoreje dajala kakovostno krmo iz mladih poganjkov, nato pa steljo iz starega trsta, so tedaj kosili približno štirikrat na desetletje.
Primerjava s karto habitatnih tipov na Cerkniškem jezeru iz leta 2009 nakazuje na znatne podobnosti, a tudi pomembne razlike v razprostranjenosti »trstišč« v zadnjih dveh stoletjih. Nadaljnje raziskave bodo pojasnile, ali v njih odsevajo dejanske spremembe rastlinskih združb ali te domnevne spremembe zaznamujejo tudi metodološki izzivi (mdr., kaj se skriva za oznako »trstišče« v zgodnjem 19. stoletju).
Posledično je v teku raziskava historičnih botaničnih objav, ki se osredotoča še na ostale podatke o pogostnih rastlinskih vrstah na dnu Cerkniškega jezera v 19. stoletju. Ta med drugim ugotavlja, da je bil močvirski grint, danes v Sloveniji ranljiva vrsta, katere razvoj se začne še v vodi, nadaljuje pa se, ko jezero odteče, na delih dna Cerkniškega jezera pogosten že tedaj. V času cvetenja dandanes dele jezerskega dna obarva rumeno.
Raziskavo poleg projekta LIFE TRŠCA predvsem podpira raziskovalni program »Slovenska zgodovina« (ARIS).
Članek sta pripravila Matej Blatnik (ZRC SAZU Inštituta za raziskovanje krasa) in Žiga Zwitter (Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani).
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
