V juliju in avgustu smo raziskovalci s Katedre za ekologijo in varstvo okolja iz Biotehniške fakultete (Oddelek za biologijo), ponovno izvedli terenske raziskave na območju Cerkniškega jezera, oziroma projekta LIFE TRŠCA. Na transektih za popis ptic, ki gnezdijo v trstiščih in na eksperimentalnih poligonih, smo že tretje leto zapored popisali vegetacijo in nabrali vzorce za merjenje nadzemne biomase rastlin.
Pri popisovanju vegetacije po standardni srednjeevropski metodi, na izbranih vzorčnih ploskvah velikosti 3 x 3 metre, popišemo vse prisotne rastlinske vrste in določimo njihovo pogostost, oziroma delež ploskve, ki ga posamezna rastlinska vrsta pokriva. Vse podatke po koncu terenskega dela uredimo v preglednice, s čimer lahko primerjamo spremembe v sestavi vegetacije med leti. Tem podatkom dodamo še podatke o košnji na teh ploskvah v posameznem letu in tako dobimo informacijo o vplivu košnje na razmerja med vrstami.
Drugi del terenskega dela je osredotočen na vzorčenje nadzemne biomase rastlin ter meritve morfoloških značilnosti navadnega trsta, ki poteka na manjši kvadratni ploskvi z robom pol metra. Pri tej tako imenovani metodi žetve, je treba tik nad tlemi porezati vse rastline in ločiti rastline trsta od ostalih. Ker imajo šaši, ki so prisotni skoraj na vsaki ploskvi ostre robove listov, je nabiranje treba izvesti v rokavicah. Da bi čim bolje določili vitalnost trsta, izmerimo višino, premer stebla tik nad tlemi in si zabeležimo število listov na posamezni rastlini. Po meritvah ves požeti rastlinski material shranimo v označene papirnate vreče. Vse vzorce ob koncu dneva odpeljemo v laboratorij na Oddelku za biologijo, kjer se nabrani material posuši in potem stehta, saj le tako lahko dobimo ustrezne rezultate.
Pri terenskem delu se srečujemo z visokimi, več let nepokošenimi klimaksnimi trstišči, pa tudi sveže pokošenimi vzorčnimi ploskvami. Vsako leto popišemo iste ploskve in tako lahko spremljamo razmere, ki jim je trstičje izpostavljeno, skozi čas. Da pa v gostih in več kot tri metre visokih trstiščih lahko vsako leto najdemo popolnoma iste popisne ploskve, si pomagamo z GNSS anteno in RTK sprejemnikom, ki sprejema signale številnih satelitov in tako lahko na nekaj cm natančno določi lokacijo. Istočasno dobimo tudi podatek o nadmorski višini. Brez tega pripomočka ne bi našli točno določene ploskve.
Zbrane podatke bomo uporabili za spremljanje vitalnosti trstišč, ki so vsakoletno izpostavljena velikemu nihanju vodostaja ter različnim režimom košnje. Letošnje sušno poletje trstiščem ni bilo najbolj naklonjeno, saj so bile zelo obsežne površine trstišč že sredi julija pokošene. Ta ukrep pa pri trstu prekine naravni cikel shranjevanja snovi v podzemne dele in tako oslabi njegovo rast in vitalnost v naslednjem letu.
Prispevek je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
