Konec avgusta 2024 je ZRC SAZU Inštitut za raziskovanje krasa v okviru projekta LIFE TRŠCA nadgradil merilno mrežo za zvezno merjenje vodostaja s ciljem ugotavljanja lokalnih odstopanj v vodostaju na različnih mestih polja. Obstoječim merilnim mestom, ki jih ima Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) na Dolenjem in Gorenjem Jezeru (vodotok Stržen) ter v Cerknici (pritok Cerkniščica) in ZRC SAZU Inštitut za raziskovanje krasa v Rešetu, Zadnjem kraju, Nartih ter v dveh sifonih jam Mala in Velika Karlovica, je bilo dodanih osem dodatnih merilnih mest v osrednjem delu polja: Sotočje Lipsenjščice in Stržena, Sotočje Žerovniščice in Stržena, Zadnji kraj – Kotel, Levišča, Ajnce jame, Velika Ponikva, Trščenke in Osredki. Večini teh mest se zaradi njihove oblikovanosti in neposreden povezave s podzemno vodo, pogosto reče tudi »jezerska okna«.
Konec julija in v začetku septembra 2025 sta bila mogoča prvi in drugi obisk vseh merilnih mest, saj so ta dostopna le ob zelo nizkem vodostaju, pri katerem voda na vseh lokacijah povsem presahne. Obiska sta bila v prvi meri namenjena prenosu podatkov o vodostajih, dodatno pa tudi ponovni natančni geodetski izmeri lokacij inštrumentov. Več merilnikov je bilo zaradi odsotnosti stabilne matične podlage nameščenih na betonske zidake, ki se lahko sčasoma posedejo v blatno podlago. Izkazalo se je, da po prvem letu meritev ni bilo zaznanih sprememb v položaju zidakov, kar pomeni, da je blatna podlaga tudi ob poplavljanju dovolj trdna.
Prvo leto meritev je pokazalo, da je dinamika zalitja in presihanja jezerskih oken zelo raznolika. Izkazalo se je, da na tako rekoč vsaki lokaciji vodostaj naraste ob drugem času in tudi z različno hitrostjo. Podobno velja za presihanje, saj vodostaj na vsaki lokaciji upada ob različnem obdobju in z različno hitrostjo. Razlike je mogoče opaziti tudi pri medsebojno najbližjih lokacijah, kar je nekoliko nepričakovano. Složno nihanje vodostaja je tako prisotno le pri najvišjih vodostajih, ko je gladina vode praktično ravna na celotnem jezeru.
Zaradi izredno raznolike dinamike v naraščanju in upadanju vodostaja se zelo pogosto dogaja, da je vodna gladina na eni lokaciji neko obdobje višje kot drugje, v neki drugi fazi pa nižje. Po preliminarni analizi podatkov je razlogov za takšno dogajanje je lahko več:
Za natančnejše interpretacije bodo vsekakor potrebne nadaljnje meritve, pri katerih se bo nakopičilo več visokovodnih dogodkov, zagotovo pa nove meritve v okviru projekta LIF TRŠCA že sedaj kažejo zanimive rezultate in na splošno velik pomen novih meritev za nadaljnje razumevanje dogajanja na polju.
Prispevek je pripravil ZRC SAZU Inštitut za raziskovanje krasa.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
