Leta 2025 smo se na DOPPS-u ponovno podali v trstišča Cerkniškega jezera, da bi preverili, kakšno je stanje ptic na projektnem območju LIFE TRŠCA. V primerjavi s preteklim letom so bile razmere glede vodostaja ugodnejše, kar nam je omogočilo, da smo popis na vseh začrtanih poteh izvedli trikrat.
Skupno smo zabeležili 53 vrst, kar je občutno več kot leto poprej. Kljub temu smo med popisi pogrešili poljskega škrjanca (Alauda arvensis), ki sicer v okolici predstavlja stalni del zvočne kulise. S pomočjo naprednejših analitičnih pristopov smo zabeležene vrste razvrstili v tri skupine, v nadaljnji obravnavi pa smo se osredotočili na dve, ki skupaj zajemata večino vrst.
Skupina vrst, specializiranih za trstišča, je vključevala 13 vrst s skoraj 500 pari. Liska (Fulica atra) in mokož (Rallus aquaticus) sta bili edini vrsti v tej skupini z več kot 100 pari. Pomemben delež je prispeval tudi rakar (Acrocephalus arundinaceus). Pri vseh vrstah, z izjemo laboda grbca (Cygnus olor) in sive gosi (Anser anser), smo zabeležili večje število parov kot leta 2024, kar je verjetno povezano z ugodnejšim vodostajem v letu 2025. Najizrazitejše povečanje smo zaznali pri zelenonogi tukalici (Gallinula chloropus), kjer smo zabeležili kar 18-krat več parov. Opazno več je bilo tudi srpičnih trstnic (Acrocephalus scirpaceus). Največ vrst te skupine je bilo pričakovano zabeleženih v najbolj vitalnih trstiščih.
V skupini vrst, vezanih na šašja, smo zabeležili 284 parov šestih vrst. Med njimi pričakovano izstopa bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus), ki predstavlja več kot polovico vseh parov v tej skupini. Skupaj več kot 100 parov sta prispevali še rumena pastirica (Motacilla flava) in trstni strnad (Emberiza schoeniclus). Nekoliko manjše število parov v primerjavi s preteklim letom je prav tako lahko povezano z vodostajem, saj višji vodostaji pomenijo manj ugodne razmere za vrste šašij, ki najpogosteje izbirajo vrstno bogata šašja.
Med preostalimi vrstami je razveseljivo zlasti opažanje večjega števila kostanjevk (Aythya nyroca), ene izmed ciljnih vrst projekta. Posebna popestritev popisov v letu 2025 pa so bila opažanja žličark (Platalea leucorodia), rjave komatne tekice (Glareola pratincola) in izmuzljive pritlikave tukalice (Zapornia pusilla), ki v Sloveniji gnezdi izključno na Cerkniškem jezeru.
Prispevek je pripravilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
