LIFE TRŠCA: Ugodnejše okolje za dvoživkaste rastline - voda ali kopno?

Objavljeno: 20. 11. 2026 Avtor: NRP Kategorije: Projekti

Pogled na vodno površino Cerkniškega jezera z redko stoječimi stebli ločja in trav, ki segajo iz vode. V ozadju je z gozdom porasel otok, za njim pa se razprostirajo gozdnata pobočja in naselje ob robu jezera. Mirna gladina odseva modro nebo z redkimi oblaki.
Foto: Rudi Kraševec

Sedaj, ko se je po večmesečni suši jezero spet napolnilo z vodo, se marsikdo vpraša, kako rastline Cerkniškega jezera lahko preživijo tolikšne spremembe. V takšnem okolju so svojo ekološko nišo našle tudi dvoživkaste rastline, od katerih v prispevku predstavljamo močvirsko spominčico (Myosotis scorpioides) in lasastolistno vodno zlatico (Ranunculus trichophyllus). Ti dve vrsti z amfibijskim, oz. dvoživkastim značajem sta pogosti na Cerkniškem jezeru. Tovrstne rastline lahko preživijo v razmerah, ko so potopljene in ko so na kopnem. Uspevajo v okolju, kjer je nihanje vodne gladine pogosto in nepredvidljivo, kar je značilnost Cerkniškega jezera. Vse cvetnice so vodne rastline sekundarno, kar pomeni, da so s kopnega prešle v vodno okolje, kjer je njihova zgradba postala spet enostavnejša. 

Močvirska spominčica in lasastolistna vodna zlatica se dobro znajdeta v okolju, kjer se okoljski dejavniki hitro spreminjajo in s tem vplivajo tudi na lastnosti rastlin. Spominčica je po mnogih znakih bolj kopenska kot vodna rastlina, medtem ko je vodna oblika zlatice popolnoma prilagojena vodnemu okolju.

Morfološki znaki kažejo, da močvirska spominčica ni tipična potopljena rastlina, saj ima manj specializirane liste za vodno okolje. Pa vendar so listi, ki se razvijejo v vodi, tanjši in krajši od kopenskih. V vodi jo najdemo samo v rozetasti obliki, na kopnem pa zraste do 20 cm visoko (Slika 1). Cveti samo na kopnem ali v plitvi vodi (Slika 2), kar kaže na to, da je bližje kopenskim rastlinam

Gosta preproga zelenih listov in belih cvetov ob robu kamnitega brega. Med listjem se razprostira množica drobnih štirištevnih belih cvetov, osvetljenih s soncem. V zgornjem desnem delu so vidni svetli kamni, preostanek fotografije pa zapolnjuje bujna zelena vegetacija.
Slika 1: Kopenska oblika močvirske spominčice: listi so morfološko podobnimi vodnim oblikam in se na pogled ne ločijo med sabo. (Foto: Mateja Germ)
Dve vitki stebli s svetlo modrimi cvetovi stojita pred temnim, zamegljenim ozadjem. Na vrhu stebel je več drobnih petštevnih cvetov z rumenimi sredicami ter nekaj še neodprtih popkov. Cvetovi so osvetljeni s sončno svetlobo, zaradi česar izrazito izstopajo iz temnega ozadja.
Slika 2: Značilni, nebesno modri cvetovi močvirske spominčice, ki cveti na kopnem. (Foto: Mateja Germ)

Vodni listi lasastolistne vodne zlatice so daljši, mehkejši in bolj gibki kot kopenski, da se lažje prilagajajo vodnemu toku (Slika 3). Zanimivo je, da kopenski listi  brez težav prenesejo zalitje in jih rastlina postopoma nadomesti z vodnimi listi. Vodni listi se na zraku izsušijo, iz poganjkov pa zrastejo novi, na kopno okolje prilagojeni listi, ki jih najdemo poleti, ko gladina vode upade. Ti listi omogočajo nadaljevanje rasti na kopnem, ker so manj občutljivi na izsuševanje. 

Pogled skozi plitvo, bistro vodo na gosto vodno rastlinje. Pod gladino so vidni dolgi zeleni listi vodnih rastlin, ob robu pa preproga drobnih zelenih listov. Sončna svetloba se odbija od vodne površine in ustvarja svetle odseve.
Slika 3: Vodna (zgoraj) in kopenska oblika (spodaj) lasastolistne vodne zlatice v cvetu. Vodni listi se povesijo, ko jih potegnemo iz vode, ker imajo slabše razvita oporna tkiva. Kopenski listi so krajši in bolj togi od vodnih. (Foto: Mateja Germ)

Medija kot sta zrak in voda, se po lastnostih zelo razlikujeta: voda ima veliko večjo gostoto in zaradi sile vzgona pri rastlinah ni močne potrebe po opornih tkivih, preskrba z vodo ne povzroča težav, rastline pa lahko uspevajo celo leto, ker so temperaturna nihanja v vodi manjša. Po drugi strani pa so vodne rastline pogosto izpostavljene šibki svetlobi, pa tudi difuzija CO2 je v vodi veliko počasnejša. Amfibijske ali dvoživkaste rastline uspešno premagujejo te izzive in izkoriščajo prednosti, ki jih prinaša vodno ali kopno okolje. S pomočjo različnih strategij se obdržijo v okolju in so zmagovalci med vrstami, kjer je nihanje vode pogosto in nepredvidljivo, kot je to na Cerkniškem jezeru. 

Prispevek je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.

LIFE TRŠCA

Z LIFE TRŠCA bomo izboljšali stanje ohranjenosti presihajočega Cerkniškega jezera.

Nalaganje...
Projekti v Notranjskem parku
Logotip notranjskega parka z rastlino in metuljem.

Projekti v Notranjskem parku

Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.

Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.

Preberite več
Preberite več