V letu 2025 smo v okviru projekta LIFE TRŠCA ustvarili tri nove mikrohabitate za vodne ptice. Z njimi želimo izboljšati pogoje za gnezdenje in prehranjevanje dveh ciljnih vrst projekta – rjavovratega ponirka in kostanjevke – ter hkrati tudi za druge vodne ptice Cerkniškega jezera.
Mikrohabitat je manjši del večjega življenjskega prostora nekega organizma, ki se od okolice razlikuje po specifičnih mikroklimatskih pogojih, kot so razporeditev vode, sestava tal, struktura vegetacije ali prisotnost določenih živali in rastlin. V naravnih ekosistemih mikrohabitati predstavljajo posebne prostore, kjer se odvijajo življenjski procesi, ki v širšem okolju niso mogoči. V presihajočih jezerih, kot je Cerkniško jezero, mikrohabitati nastajajo zaradi naravnih razmer in človekovega delovanja. Ena najprepoznavnejših oblik takšnih mikrohabitatov so jezerska okna, ki jih najdemo v trstičjih.
Jezerska okna so manjše odprte vodne površine znotraj sestojev trstičja. Izgledajo kot drobni vodni “otoki” sredi poraščenih delov jezera. Običajno so od okolice globlja, vanje prodre več svetlobe, voda je toplejša, zato je tudi več hrane za živali. Znotraj jezerskih oken se zadržuje veliko različnih organizmov: vodne ptice jih uporabljajo za počitek, prehranjevanje in skrivanje pred plenilci; dvoživke izkoriščajo toplejše in globlje kotičke za odlaganje mresta; vodni nevretenčarji pa se tam hitreje razvijajo zaradi ugodnejših pogojev.
Jezerska okna lahko nastanejo povsem naravno, ko se zaradi nihanja vodne gladine, sedimentacije ter rasti in odmrtja vegetacije odprejo manjše vodne površine. V naravnih razmerah se tudi stebla pogosto lomijo pod težo snega ali ledu. V okviru projekta LIFE TRŠCA smo takšna okna po vzoru naravnih procesov tudi poustvarili. Na izbranih območjih smo odstranili prekomerno zaraščeno vegetacijo in odprli prostor za nastanek odprtih vodnih površin. Takšen postopek omogoča hitro vzpostavitev mikrohabitatov, ki so primerni za gnezdenje in prehranjevanje ptic ter hkrati podpirajo razvoj nevretenčarjev in mrestišč dvoživk. Okna so raznolike in razgibane oblike, saj se tako ptice lažje skrijejo pred plenilci. S spremljanjem gnezdenja ptic bomo ugotovili, katere oblike so zanje najprimernejše.
Na območju Cerkniškega jezera je obrežna vegetacija iz trstičja ključna za gnezdenje številnih ptic, med njimi rjavovratega ponirka (Podiceps grisegena), čopastega ponirka (Podiceps cristatus), malega ponirka (Tachybaptus ruficollis), kostanjevke (Aythya nyroca), rjave čaplje (Ardea purpurea), velike bobnarice (Botaurus stellaris), trstnega strnada (Emberiza schoeniclus), trstnega cvrčalca (Locustella luscinioides), rakarja (Acrocephalus arundinaceus), srpične trstnice (Acrocephalus scirpaceus), sive gosi (Anser anser) in drugih vrst.
Da bi ptice trstišč imele ugodne življenjske razmere, je najprej potrebno ohraniti velike sestoje trstičja, ki pa izginjajo zaradi povečanega obsega košnje na jezeru. Zato je na ključnih mestih nujno doseči spremembo rabe ali opustitev košnje. Nato je v teh večjih sestojih smiselno pospešiti nastanek mikrohabitatov. Pri tem je pomembno poudariti, da gre za malopovršinske ukrepe (manj kot 10 arov), ki povečujejo heterogenost strukture znotraj večjih sestojev vitalnega trstičja, in ne za klasično košnjo.
S tem, ko smo v letu 2025 poustvarili tri nove mikrohabitate, smo naredili pomemben korak k ohranjanju biotske raznovrstnosti Cerkniškega jezera in izboljšanju življenjskih pogojev za vodne ptice. V okviru projekta LIFE TRŠCA bomo tudi v prihodnje nadaljevali z ustvarjanjem in vzdrževanjem takšnih habitatov ter s tem zagotavljali stabilne in varne razmere tudi za naši ciljni vrsti.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
