Vodostaj na presihajočem Cerkniškem jezeru niha, kar je v zadnjem času, zaradi posledic klimatskih sprememb, postalo bolj nepredvidljivo. Zato lahko v teh habitatih dobro uspevajo le rastline, prilagojene takšnim razmeram. Imenujejo se amfibijske rastline in lahko uspevajo pod vodo in tudi ko vode odteče. Ena od prilagoditev, ki jim omogoča, da uspevajo v tako raznolikih okoljih, je heterofilija. To pomeni, da so na isti rastlini razviti listi različnih oblik: potopljeni, plavajoči ali zračni.
Na Cerkniškem jezeru je voda vodilna sila, ki določa rast rastlin in uspevanje drugih organizmov. Z vsako spremembo vodnega režima se spreminjajo tudi razmere na Cerkniškem jezeru, ki omogočajo ali onemogočajo razvoj in življenje živali in rastlin. V okviru projekta LIFE TRŠCA proučujemo, kako upravljanje jezera vpliva na rastline, vključno z amfibijskimi rastlinami. Vsako poseganje v jezero in njegove pritoke ima lahko hude posledice za rastline na tem območju.
Ekstremna heterofilija pri vrsti Sium latifolium(širokolistna koščica), kjer lahko na isti rastlini vidimo oblike listov, ki so značilni za potopljene rastline, kot tudi liste, ki jih najdemo pri tipičnih kopenskih vrstah. Zaradi tako izražene heterofilije je težko verjeti, da tako zelo različni listi pripadajo isti rastlini.
Če pogledate različne liste navadne streluše (Sagittaria sagittifolia), nikoli ne bi uganili, da gre za isto rastlino. Potopljeni listi so zelo tanki in trakasti, podobni listom tipičnih vodnih rastlin. Zračni listi imajo listno ploskev v obliki kopja, z voskasto prevleko, imenovano kutikula, ki ščiti liste pred prekomerno izgubo vode.
Ne samo rastlin, ampak voda nenehno spreminja tudi celotno krajino na Cerkniškem polju. Meandrirajoče reke, kot je Stržen, na eni strani erodirajo svoje bregove, na drugi odlagajo sedimente in preoblikujejo dno Cerkniškega jezera. Pri visokih pretokih lahko transportna zmogljivost reke premika velike količine organskih snovi in ilovnatih usedlin.
Po obdobju močnega deževja sredi septembra se je nivo vode nenadoma dvignil in poplavil številne površine, ki so bile pokošene tik pred dvigom vode. Voda je dvignila pokošeno trstičje, šaše in druge rastline ter s pomočjo vetra premaknila ogromne kupe tega materiala, ki se je kasneje zataknil na vitalnih sestojih trsta. Nekateri travniki so bili zasuti z odmrlim rastlinskim materialom, kar je povzročilo jezo med lastniki teh zemljišč.
Prispevek je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
