Sredi septembra smo uspešno zaključili terensko sezono v letu 2026. Raziskovalci s Katedre za ekologijo in varstvo okolja iz Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete smo po izvedenem preučevanju vitalnosti trsta, uspeli zaključiti še z obsežnim zbiranjem vzorcev tal na Cerkniškem jezeru. Osredotočali smo se na tla v različnih sestojih navadnega trsta (Phragmites australis). Vzorce tal bomo naknadno analizirali in s tem pridobili podatke o kemijski in fizikalni sestavi tal. Rezultati bodo pripomogli k boljšemu poznavanju vpliva tipa tal in rabe tal na pestrost in vitalnost trstičja. Vsebnost različnih anorganskih hranil, organske snovi, karbonatov, deležev gline, melja in peska v tleh, je odvisna od njihovega nastanka, namočenosti tal in tudi od obdelovanja zemljišč. Vse te lastnosti pa vplivajo na rodovitnost tal in tudi na to, kako in katere rastlinske vrste bodo na takih tleh uspevale.
Vse vzorce tal smo nabrali po standardiziranem postopku, po katerem posamezne podvzorce naberemo tako, da dobimo reprezentativen sestavljen vzorec, ki odraža talne razmere na določeni vzorčni ploskvi. Vzorčne ploskve so iste, kot smo jih izbrali za namen popisovanja vegetacije velikosti 3 x 3 metre. Tudi pri tem vzorčenju smo v številnih primerih vzorčno ploskev lahko našli le z uporabo GNSS antene in RTK sprejemnika.
Vzorčevalno sondo smo pravokotno na površino tal potisnili v zemljo do označene globine 20 cm. Potem smo sondo obračali, da smo ločili vzorec od ostale zemlje (Slika 1 levo) in jo previdno izvlekli iz tal. Pri shranjevanju vzorcev v papirnate vrečke smo vzorec razdelili po globini na dva dela; zgornjega, ki je obsegal tla do globine 10 cm in spodnjega, ki je vseboval vzorec z globine 10 do 20 cm (slika 1, desno). Na vsaki ploskvi smo na ta način nabrali 9-10 podvzorcev, odvisno od teže zemlje.
Vzorčenje je potrebno izvesti v rokavicah, da se izognemo urezninam na rokah. Porezani listi in stebla šašev ter trsta imajo ostre robove, pa tudi kovinska sonda ima rezilom podobne robove, da lahko odreže in osami valjast vzorec tal.
Že na terenu smo opazili, da se po vsebnosti organske snovi in teksturi tal ponekod vzorca iz različnih globin zelo razlikujeta (Slika 2 levo), medtem ko so bila tla na drugih mikrohabitatih na videz enaka (Slika 2 desno). Bolj natančne informacije o talnih dejavnikih bomo dobili, ko bomo vzorce analizirali.
Vzorce smo shranili v označene vrečke in jih po koncu dela na terenu odpeljali v laboratorij na Katedro za ekologijo in varstvo okolja (Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo), kjer smo jih posušili pri 40 stopinjah Celzija.
Zbrane podatke o talnih dejavnikih in zgradbi tal bomo uporabili za razlago o razlikah v vitalnosti trstišč in vrstni raznolikosti sestojev, saj tudi na tla, ne samo na vegetacijo neposredno, vplivajo velika nihanja vodostaja ter različni režimi košnje.
Prispevek je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
