Med 17. in 26. julijem je Notranjski park za deset dni postal prava terenska učilnica. V okviru projekta LIFE TRŠCA smo v sodelovanju z Društvom študentov biologije izvedli Raziskovalni tabor študentov biologije, na katerem so mladi bodoči biologi skupaj z mentorji iz različnih nevladnih organizacij raziskovali raznolik svet Cerkniškega jezera in širšega območja Notranjskega parka.
Tabora se je udeležilo 51 študentov, 11 mentorjev in 2 organizatorki, ki so v desetih dneh prehodili travnike, gozdove, mokrišča in jame, poslušali oglašanje živali, nastavljali pasti, popisovali rastline ter iskali sledi in znake prisotnosti različnih vrst. Pri tem niso pridobivali le dragocenih praktičnih izkušenj s terenskim raziskovalnim delom, temveč so se še bolje spoznali z območjem, katerega naravna pestrost je zares izjemna.
Raziskovanje je potekalo v 11 skupinah, ki so se posvečale netopirjem, kačjim pastirjem, velikim zverem, hroščem, pticam, rastlinam, metuljem, podzemnim organizmom, pajkom, dvoživkam in plazilcem ter glivam. Vsaka od njih je v svojevrstnem mozaiku Notranjskega parka odkrila delček njegove naravne zakladnice.
Med najbolj pisanimi rezultati je zagotovo 62 vrst dnevnih metuljev, ki jih je skupina pod mentorstvom Lana Zirkelbaha zabeležila na območju Notranjskega parka in njegove okolice. Med njimi so bili tudi nekateri naravovarstveno posebej pomembni metulji, kot so močvirski cekinček (Lycaena dispar), strašničin mravljiščar (Phengaris teleius), močvirski pisanček (Melitaea diamina) in sviščev mravljiščar (Phengaris alcon).
Še bolj skrivnosten svet se je razkrival pod površjem. Raziskovalci podzemnih organizmov so v jamah in izvirih prepoznali 64 različnih skupin organizmov, med njimi kar 14 troglobiontov – organizmov, ki so se popolnoma prilagodili življenju v temi in lahko preživijo le v podzemnih habitatih. Mentorica skupine je bila Anja Kos.
Na Cerkniškem jezeru je skupina za hrošče pod mentorstvom Lare Oražem naletela tudi na očalastega kozaka (Dytiscus circumcinctus), vodnega hrošča, ki ga v Sloveniji najdemo le še na tem območju. Poleg njega so zabeležili tudi škofovsko kapo (Cybister lateralimarginalis), gladkega plavača (Graphoderus cinereus) in moškatnega kozlička (Aromia moschata).
Tudi gozdovi in travniki so postregli z zanimivimi najdbami. Skupina za glive, ki jo je vodil Miha Klemen, je zabeležila 70 vrst gliv, pri čemer je bilo več kot polovico najdb olesenelih vrst. Med opaženimi vrstami sta bili tudi širokoluska mušnica (Amanita excelsa var. excelsa) in gorska bondarčevka (Bondarzewia mesenterica), ki sta uvrščeni na Rdeči seznam.
Posebej dragocene so bile tudi botanične najdbe. Skupina pod vodstvom Nejca Jogana je na območju Cerkniškega jezera opazovala številne redke in ogrožene rastline, med njimi bleščeči mleček (Euphorbia lucida), za katerega je Cerkniško jezero še vedno edino potrjeno nahajališče v Sloveniji, pa močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe), kranjsko buniko (Scopolia carniolica), severno lakoto (Galium boreale), močvirski ušivec (Pedicularis palustris) in latasto kislico (Rumex thyrsiflorus). Njihova prisotnost ni pomembna zgolj zaradi izjemne raznolikosti rastlinskega sveta. Je tudi pokazatelj, kako pomembno je ohranjanje mokrišč, primernega vodnega režima in tradicionalnega gospodarjenja s travniki. Prav izsuševanje mokrišč, spremembe vodnega režima in prezgodnja košnja namreč predstavljajo pomembne grožnje številnim od teh vrst.
Raziskovanje pajkov je razkrilo prav tako zanimivo sliko. Na območju je bilo zabeleženih 40 vrst pajkov, ki pripadajo kar 30 različnim rodovom in 16 družinam. Takšna taksonomska pestrost kaže na dobre okoljske pogoje za te pogosto spregledane, a pomembne prebivalce naših ekosistemov. Skupino je vodil Luka Žarković.
Na območju Notranjskega parka je bilo zabeleženih tudi 32 vrst kačjih pastirjev, kar predstavlja predstavnike vseh družin kačjih pastirjev, ki jih najdemo v Sloveniji. Med zanimivejšimi opažanji so bili rdeči voščenec (Ceriagrion tenellum), opoldanski škrlatec (Crocothemis erythraea), veliki studenčar (Cordulegaster heros) in povirni studenčar (Cordulegaster bidentata). Raziskovanje je vodila Maja Bahor.
Nič manj impresiven ni bil popis netopirjev. Skupina pod mentorstvom Primoža Presetnika je zabeležila 21 vrst, kar predstavlja več kot dve tretjini vseh vrst netopirjev, znanih v Sloveniji. Med njimi so bili veliki mračnik (Nyctalus lasiopterus), širokouhi netopir (Barbastella barbastellus), dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersii), nimfni netopir (Myotis alcathoe), brkonosi netopir (Myotis davidii) in mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros).
Tudi dvoživke in plazilci so pokazali, kako raznolika so življenjska okolja na območju parka. Raziskovalci pod vodstvom Maja Kastelica so zabeležili 11 vrst dvoživk in 8 vrst plazilcev.
V gozdovih in na njihovih robovih pa so študenti iskali tudi večje prebivalce Notranjskega parka. Skupina za velike zveri pod mentorstvom Rudija Kraševca je raziskovala prisotnost šakalov, volkov in drugih vrst. Na predvajanje šakaljega oglašanja so dobili odziv v 42 % primerov, pri predvajanju volčjega tuljenja pa so zabeležili dva odziva na območju Menišije in Javornikov. Poleg tega so popisovali pojavljanja zveri in opazovali vidre ob Lipsenjščici.
Ptičji svet je bil živahen tako v grmovju kot v trstičju. Skupina pod vodstvom Dejana Bordjana je med drugim obročkala črnoglavke (Sylvia atricapilla) in kose (Turdus merula), v trstičju pa so se srečali z rjavo penico (Sylvia communis), rjavim srakoperjem (Lanius collurio) in srpično trstnico (Acrocephalus scirpaceus). Med najpogosteje opaženimi vrstami v času tabora so bili škorec (Sturnus vulgaris), kmečka (Hirundo rustica) in mestna lastovka (Delichon urbicum) ter grivar (Columba palumbus), posebno mesto med opažanji pa je imel tudi kosec (Crex crex)– ena najbolj prepoznavnih in naravovarstveno pomembnih vrst mokrotnih travnikov.
Posebnost letošnjega tabora so bili tudi terenski dnevi odprtih vrat, ki so med domačini in obiskovalci naleteli na zelo dober odziv. Študenti so svoje delo za nekaj ur odprli tudi javnosti ter obiskovalcem pokazali, kako v resnici poteka terensko raziskovanje – od iskanja in prepoznavanja vrst do uporabe različnih raziskovalnih metod.
Takšni trenutki so pomemben del tabora. Znanje namreč ne ostane le med raziskovalci, temveč se prenaša naprej – med obiskovalce, domačine in vse, ki želijo bolje razumeti prostor, v katerem živimo.
Deset dni raziskovanja je tako prineslo ogromno novih podatkov, zanimivih najdb in predvsem še eno potrditev, da je Notranjski park izjemno bogata naravna zakladnica. Prav takšni raziskovalni tabori pomagajo odkrivati, razumeti in dokumentirati njeno bogastvo – dobro poznavanje narave pa je eden ključnih korakov k njenemu dolgoročnemu varovanju.
Hvala vsem študentom, mentorjem in organizatorjem, ki so letošnji tabor napolnili z radovednostjo, znanjem in raziskovalnim duhom.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
