S sredino maja smo na DOPPS-u v okviru projekta LIFE Tršca začeli izvajati popise ptic trstišč in to že tretje leto zapored. Tudi tokrat smo se podali na osem v naprej postavljenih transektov, ki vodijo po dolgem čez Cerkniško jezero in pogosto skozi gosta trstišča. Skupaj z vodo, ki lahko sega do pasu, ti popisi vsekakor niso za nežne duše. Zahtevajo tako dobro kondicijo kot dobro uho. Izjema je transekt, ki je speljan čez večji del Zadnjega kraja. Tam smo na podlagi izkušenj iz preteklih dveh let ugotovili, da je popis bolje izvesti kar s čolnom.
Prve letošnje popise smo izvedli ob naraščajoči vodi, ki jo je prineslo močno deževje. Tako smo morali kljub suhi pomladi skozi trstišča broditi po vodi. Čeprav je voda ključna za uspešno gnezdenje tako vodnih ptic kot ptic trstišč, pa je nenaden dvig, ki smo mu bili priča, lahko za obe skupini zelo škodljiv. Voda lahko poplavi gnezda, ki so postavljena prenizko, ali pa celo na tleh, kot pri večini vodnih ptic.
Prvi podatki kažejo na sicer dobro leto za bičje trstnice (Acrocephalus schoenobaenus) in trstne strnade (Emberiza schoeniclus). Po drugi strani pa je manj vodnih ptic, med doslej opaženimi pa prevladujejo mlakarice (Anas platyrhynchos). V prvih popisih je edina vrsta vodnih ptic z očitnimi znaki gnezditve siva gos (Anser anser). Ta je v Leviščih popisovalca s hlinjenjem poškodbe poskusila speljati vstran od ranljivih mladičev. Med najbolj zanimiva opazovanja sodijo še srečanja s tremi pojočimi kozicami (Gallinago gallinago). Kozica v Sloveniji gnezdi samo še na Cerkniškem jezeru, zato je vsako srečanje s sumom na gnezdenje zelo zanimivo. Zanimiva je tudi njihova pesem, ki jo ustvarjajo kar z repnimi peresi in na hitro spominja na meketanje kozlička.
Tretje leto popisov pomeni tudi tretje popolnoma različne vodne razmere na Cerkniškem jezeru in s tem tudi različne rezultate popisov. Manj od pričakovanj je npr.: srpičnih trstnic (Acrocephalus scirpaceus) in rakarjev (Acrocephalus arundinaceus), pa tudi zelenonogih tukalic (Gallinula chloropus), ki jih sploh nismo opazili. Tako se je ponovno izkazalo, da se vnaprej ne da napovedati kakšna sezona nas čaka in samo vsi izvedeni popisi nam bodo dali končni odgovor, kakšen vpliv je imela presahnitev ter ponovna napolnitev jezera.
Prispevek je pripravilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
