LIFE TRŠCA: Zaključili smo popise gnezd vodnih ptic

Objavljeno: 23. 06. 2026 Avtor: NRP Kategorije: Projekti

Zračni posnetek pokrajine s podolgovatim jezerom s plitvo, čisto vodo, v kateri se zrcali nebo. Na levi strani jezera so vidna suha, rjavkasta trstišča in močvirnati deli, medtem ko desno obalo in hribe v ozadju prekriva gost zeleni gozd.
Zadnji kraj (Foto: arhiv NRP)

V okviru projekta LIFE TRŠCA smo tudi letos izvajali popise gnezd vodnih ptic na območju Cerkniškega jezera. Popis je potekal od 3. aprila do 17. junija 2026.

Da bi ptice opazovali čim manj invazivno, smo uporabljali dron, opremljen s toplotno kamero in kamero z optično povečavo. Toplotna kamera nam je omogočila odkrivanje gnezd v odročnih in gosto poraščenih sestojih vitalnega trstičja, kjer bi jih s tal težko našli. Dron je letel dovolj visoko, da ptic ni vznemirjal. Neposredna prisotnost človeka v času gnezdenja lahko namreč povzroči opustitev gnezda ali celo zapustitev mladičev.

V enajstih terenskih dneh smo sistematično pregledali šest pomembnih območij Cerkniškega jezera za gnezdenje vodnih ptic:

  • Beli breg,
  • Ključi,
  • Levišča,
  • Trščenke,
  • Zadnji kraj,
  • Žerovniščica.

Težavna gnezditvena sezona

Letošnja gnezditvena sezona je bila za vodne ptice zelo neugodna. V primerjavi z letom 2025, ko smo med 4. aprilom in 19. julijem beležili za Slovenijo izjemne gnezdilne gostote, smo letos popisali le skromni delež tega. Poleg tega so skoraj vse vodne ptice gnezdile neuspešno, saj smo opazili le ene mladiče gosi in nekaj legel mlakaric.

Glavni razlog za slabši rezultat so bile izjemno nestabilne hidrološke razmere na Cerkniškem jezeru. Največjo težavo je predstavljala spomladanska suša, ki je povzročila, da so gnezda ostala na suhem. Tako so jajca ostala neizvaljena in večinoma tudi uplenjena. Kljub temu, da je presahnitvi jezera sledil izrazit dvig vodostaja je večina odraslih ptic – predvsem lisk in čopastih ponirkov odšla na druga območja. Zato “na srečo” do ponovnih gnezditev ni prišlo, saj je jezero zopet, žal prekmalu, presahnilo. Narava je tudi letos pokazala, kako tesno je uspešnost gnezdenja vodnih ptic povezana z vodnim režimom presihajočega jezera.

Največ gnezd smo ponovno zabeležili na območjih Levišč in Trščenk, kjer obsežni sestoji trstičja nudijo pticam zavetje pred plenilci in človeškim vznemirjanjem.

Katere vrste so letos najpogosteje gnezdile?

Med najpogosteje gnezdečimi vrstami so letos prednjačili:

  • Liska (Fulica atra) – ena najbolj značilnih prebivalk Cerkniškega jezera. Prepoznamo jo po črnem perju in beli čelni plošči. Večino življenja preživi na vodi, kjer iz trstičja gradi plavajoča gnezda.
  • Siva gos (Anser anser) – največja prostoživeča gos v Sloveniji in prednica domače gosi. Na jezeru pogosto gnezdi v skritih delih trstičja, njeni mladiči pa lahko že kmalu po izvalitvi sledijo staršem po vodi. Ena izmed redkih vrst vodnih ptic z uspešno gnezditvijo v letošnjem letu.
  • Labod grbec (Cygnus olor) – ena najbolj prepoznavnih vodnih ptic Evrope. Pari pogosto ostanejo skupaj več let, zato velja za simbol zvestobe. Njegova velika gnezda iz trstičja so med največjimi, kar jih gradijo evropske ptice.

Ciljni vrsti projekta še vedno brez potrjenega gnezdenja

Med popisi smo večkrat opazili tudi ciljni vrsti projekta LIFE TRŠCA, vendar tudi letos žal nismo potrdili njunega gnezdenja.

  • Kostanjevka (Aythya nyroca) – redka in ogrožena vrsta race, ki je zaradi izginjanja mokrišč v številnih delih Evrope v upadu. Za gnezdenje potrebuje mirne predele z gosto obrežno vegetacijo, kjer je dobro skrita pred plenilci. Večkrat zabeležena v gnezditvenem obdobju.
  • Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) – eden najredkejših gnezdečih ponirkov pri nas. Ker je zelo občutljiv na spremembe v okolju, velja za pomembnega pokazatelja ohranjenosti mokriščnih habitatov. Med popisi je bil zaznan le enkrat.

Obe vrsti za uspešno gnezdenje potrebujeta dobro ohranjene sestoje vitalnega trstičja v bližini odprte vode ter območja brez človeškega vznemirjanja. Njuna odsotnost je najverjetneje povezana z neugodnimi vodnimi razmerami kot tudi s pomanjkanjem ustreznih sestojev vitalnega trstičja.

Raca Kostanjevka (Aythya nyroca) na gladini Cerkniškega jezera.
Kostanjevka (Aythya nyroca) (Foto: Jure Novak)
Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) mirno pluje po gladini jezera.
Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) (Foto: Gregor Bernard)

LIFE TRŠCA

Z LIFE TRŠCA bomo izboljšali stanje ohranjenosti presihajočega Cerkniškega jezera.

Nalaganje...
Projekti v Notranjskem parku
Logotip notranjskega parka z rastlino in metuljem.

Projekti v Notranjskem parku

Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.

Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.

Preberite več
Preberite več