Praznovanje kulturne dediščine
2. februar obeležuje obletnico sprejetja Konvencije o mokriščih leta 1971, mednarodnega dogovora, ki spodbuja trajnostno rabo in ohranjanje mokrišč. Slovenija je del te mednarodne mreže tudi s Cerkniškim jezerom, ki je bilo leta 2006 razglašeno za mokrišče mednarodnega pomena. Letošnja tema »Mokrišča in tradicionalno znanje: praznovanje kulturne dediščine« izpostavlja globoko prepletenost mokrišč s kulturnimi praksami, tradicijami in znanjem lokalnih skupnosti. Mokrišča niso le naravni viri, temveč tudi prostori identitete, duhovnosti in skupnega spomina, kjer se znanje o naravi prenaša iz roda v rod. Tradicionalno znanje, ki se ohranja skozi zgodbe, pesmi, obrede in vsakodnevne prakse, je stoletja omogočalo trajnostno sobivanje ljudi z mokrišči.
Cerkniško jezero – primer povezave med mokrišči in kulturno dediščino
Cerkniško jezero je izjemen primer mokrišča, kjer se naravni procesi že stoletja prepletajo s tradicionalnim znanjem in načinom življenja lokalnega prebivalstva. Njegov značilni presihajoči vodni režim je oblikoval kmetijske prakse, rabo prostora in vsakdanje navade ljudi, ki so se prilagajali naravnim ciklom jezera. Znanje o sobivanju z mokriščem se je prenašalo iz generacije v generacijo ter prispevalo k ohranjanju naravnega ravnovesja. Razglasitev Cerkniškega jezera za mokrišče mednarodnega pomena leta 2006 potrjuje njegov naravni in kulturni pomen ter poudarja osrednje sporočilo svetovnega dneva mokrišč – da je varstvo mokrišč neločljivo povezano s spoštovanjem lokalnega znanja in kulturne dediščine.
Zakaj so mokrišča nepogrešljiva za življenje?
Mokrišča so ključni ekosistemi, ki zagotavljajo pitno vodo, hrano in življenjski prostor za približno 40 % rastlinskih in živalskih vrst. Poleg tega blažijo posledice podnebnih sprememb, saj delujejo kot učinkoviti ponori ogljikovega dioksida in zmanjšujejo tveganje za poplave ter druge naravne nesreče. Kljub svoji izjemni vrednosti so mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi na svetu – od leta 1970 izginjajo s povprečno hitrostjo 0,52 % na leto zaradi onesnaževanja, intenzivnega kmetijstva in drugih človekovih posegov.
Vloga tradicionalnega znanja pri varstvu mokrišč
Tradicionalno znanje, ki se je skozi stoletja oblikovalo v tesnem sobivanju z mokrišči, ima ključno vlogo pri njihovem ohranjanju in trajnostni rabi. Prakse lokalnih skupnosti, kot so uravnotežena raba naravnih virov, opazovanje naravnih ciklov ter spoštovanje ekosistemskih omejitev, dokazano prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in odpornosti mokrišč.
Letošnja kampanja svetovnega dneva mokrišč zato poudarja naslednja ključna sporočila:
- priznavanje in vključevanje tradicionalnega znanja v politike in varstva mokrišč,
- aktivno vključevanje lokalnih skupnosti in staroselskih ljudstev v odločanje in upravljanje mokrišč,
- povezovanje tradicionalnega znanja z znanstvenimi spoznanji ter izmenjavo dobrih praks,
- razvoj vključujočih, skupnostno usmerjenih pristopov k varstvu in obnovi mokrišč,
- varovanje kulturne dediščine kot neločljivega dela ohranjanja mokrišč.
Skupna odgovornost za prihodnje generacije
Svetovni dan mokrišč nas opominja, da so mokrišča naša skupna naravna in kulturna dediščina, Njihovo dolgoročno varovanje je mogoče le s sodelovanjem držav, strokovnjakov in lokalnih skupnosti ter s spoštovanjem znanj, ki so skozi generacije dokazala svojo vrednost. Z zaščito mokrišč varujemo naravo, podnebje, kulturno raznolikost in kakovost življenja prihodnjih generacij.
