Lipe sta dala zasaditi lastnika obeh gradov, da bi med vožnjo s kočijo v poletnem času lahko uživala v senci dreves. Drevored med Planino in Martinjakom so obnovili v 1. polovici 20. stoletja. Drugi drevored, ki teče skozi park, je drevored lip med Begunjami in Cerknico, nasajen v prvi polovici 20. stoletja. Poleg teh dveh obstaja še drevored hrušk, ki teče med Lipsenjem in Gorenjim Jezerom.
| Drevesa v drevoredih: | lipe, hruške |
| Čas obnove drevoredov | prva polovica 20. stoletja |
| Dolžina drevoreda hrušk: | 3 km |
Klima Notranjske zaradi specifik (nižje temperature) terja tudi specifične sadne vrste, zato sadjarstvo na Notranjskem v daljni preteklosti ni bilo posebej razvito.
Klima Notranjske zaradi specifik (nižje temperature) terja tudi specifične sadne vrste, zato sadjarstvo na Notranjskem v daljni preteklosti ni bilo posebej razvito.
Človek je na obliko krajine najpomembneje vplival s sečnjo drevja, košnjo in pogozdovanjem.
Človek je na obliko krajine najpomembneje vplival s sečnjo drevja, košnjo in pogozdovanjem.
Tukajšnja pestrost življenja je izjemna, zato je Notranjski park ena od vročih točk biodiverzitete v Sloveniji.
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!
Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.
Prisluhnite zgodbi o prav posebnem jezeru in odkrijte skrivnostni svet mističnega Cerkniškega jezera.
Prisluhnite zgodbi o prav posebnem jezeru in odkrijte skrivnostni svet mističnega Cerkniškega jezera.
