Pogosto so sejance vzgojili sami doma in nanje cepili sorte, ki so jih pripeljali tudi iz drugih krajev. Stare sadne sorte so bile na vrtovih skrbno in načrtno zasajene, velikokrat do te mere, da so imeli lastniki vrtov stalen vir sadja jeseni, pozimi in spomladi – kombinirali so sorte, ki ohranijo kakovost in zdržijo zimo, in sorte, ki so primerne za uživanje že takoj po obiranju.
Pogosto so sadna drevesa sadili tudi ob cestah, da so nudila senco in hrano popotnikom. Od nekdanjih »sadnih« drevoredov se je ohranil drevored hrušk med Lipsenjem in Gorenjim Jezerom. Visokodebelni sadovnjaki na Notranjskem nam predstavljajo gensko banko nenadomestljivih sort in igrajo pomembno vlogo v tvorbi kulturne krajine.
Od starih sort najdemo na Notranjskem predvsem slednje: bobovec (za predelavo v mošt in jabolčni sok), kosmač (za predelavo in svežo porabo), carjevič (sveža poraba in predelava), goriška sevka (predelava, trpežna sorta, primerna za Notranjsko), grafenštajnc (izjemno okusna sorta), kanadka, oranžna reneta, beličnik, krivopecelj.
V Notranjskem regijskem parku teče lipov drevored, ki je po izročilu nekdaj povezoval gradova Haasberg (Planinski grad, sedaj v ruševinah) in grad Snežnik (v občini Loška dolina).
V Notranjskem regijskem parku teče lipov drevored, ki je po izročilu nekdaj povezoval gradova Haasberg (Planinski grad, sedaj v ruševinah) in grad Snežnik (v občini Loška dolina).
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!
Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.