Volk
Volk je pravi gospodar našega gozda. Volčja družina - trop pleni velike parkljarje v slabi kondiciji in poškodovane ali bolne živali ter tako igra pomembno vlogo v vzdrževanju naravnega ravnovesja.
Samci so veliko večji od samic in lahko tehtajo tudi več kot 200 kg. Ta velikan med zvermi živi okoli 30 let in je izrazit vsejed. Všeč so mu gobe, plodovi, gomolji, korenike in zeleni deli rastlin, nadvse rad pa se gosti z ličinkami mravelj in os. Le občasno pleni večje živali, mrhovini pa se ne more upreti.
Jeseni se kosmatinec zavleče v brlog, ki si ga uredi pod izruvanim drevesom ali v skalni votlini, kjer prezimi. Samice v zimskem času tudi skotijo mlade, ki ostanejo z mamo leto in pol do dve, preden se osamosvojijo.
Medved je žal danes marsikje iztrebljen. V preteklosti so ga močno preganjali tudi pri nas, a se je v kočevsko-snežniških gozdovih uspel obdržati. Uvrščen je na Rdeči seznam ogroženih sesalcev Slovenije in mu, z nadaljevanjem dejavnikov ogrožanja, grozi izumrtje ... Dolgoročno preživetje tega veličastnega sesalca pri nas bo omogočila le javna podpora njegovega varstva.
Ris
Evrazijski ris se neslišno in nevidno kot duh giblje skozi gozd v zalezovanju svojega plena. Največji izmed vseh vrst risov je sposoben na tla spraviti tudi jelena, štirikrat težjega od sebe.
Evrazijski ris se neslišno in nevidno kot duh giblje skozi gozd v zalezovanju svojega plena. Največji izmed vseh vrst risov je sposoben na tla spraviti tudi jelena, štirikrat težjega od sebe.
Kozača
Če se pod večer, ko ugaša luč dneva, znajdete globoko v gozdu, lahko slišite med debli odmevati hripav, skoraj srhljiv glas, ki mu odgovori globoko, žametno hukanje ... ne bojte se, pravkar ste priča pogovoru kozač.
Bobnarica
Bobnarica, ena najredkejših ptic pri nas, se prihuljeno giblje med gostim trstjem na bregu rečnega okljuka in opreza za plenom.
Drobnovratnik
Le peščica živalskih vrst je zmožna živeti v popolni temi in stalnem pomanjkanju hrane, saj to zahteva izjemno specializiranost.
Bukov kozliček
Gozd, ki nudi hrano in zavetje vsem trem velikim zverem, živečim v Sloveniji, je dom tudi manj opaznim, a za gozdni ekosistem nič manj pomembnim živim bitjem – nevretenčarjem.
Travniški postavnež
Travniški postavnež je kot dragulj v kraljevski kroni, saj zgodaj poleti, ko se izleže iz bube, okrasi le najlepše in najbolj pisane ter pestre travnike.
Studenčar
Studenčarji so naši največji kačji pastirji, a živijo v majhnih, nedotaknjenih potokih in v njihovih povirnih delih.
Kosec
Ko se kosec pozno spomladi vrne iz Afrike, kjer je prezimoval, ga na jezeru že pričaka živ-žav žuželk in ostalih nevretenčarjev, ki so njegova najljubša hrana.
