Namen in cilji projekta:

Pilotni projekt M16.2 »Naravna semenska banka« se osredotoča na:

• ozaveščanje članov partnerstva ter ožje in/ali širše javnosti o pomembnosti ohranjanja biotske pestrosti vrstno pestrih (ekstenzivnih) travnikov,
• pridobivanje ključnega znanja in izkušenj na področju ekstenzivnih travnikov in načinov njihovega ohranjanja,
• vpogled v izboljšano prakso pridobivanja semenskega materiala, z vzpostavitvijo t. i. naravnih semenskih bank neposredno na kmetijskih gospodarstvih.
• razumevanje procesov vzpostavitve ekstenzivnih trajnih travnikov, ki so ključnega pomena za ohranjanje rastlinskih vrst ter revitalizacijo vrstno osiromašenih travniških ekosistemov.

V okviru projekta bomo:

• v prvi vrsti ohranjali biotsko pestrost travnikov na kmetijskih gospodarstvih z uporabo izboljšane prakse pridobivanja semenskega materiala,
• vzpostavili t.i. naravne semenske banke, ki omogočajo obnovo osiromašenih travnikov z vnosom semen z vrstno pestrih donorskih površin in revitalizavijo travniških ekosistemov ter povečanje njihove biotske raznovrstvnosti,
• oblikovali ukrepe za spodbujanje obnove ekstenzivnih travišč,
• varovali travniške rastlinske vrste, vključno z redkimi in ogroženimi,
• razširjali znanje in dobre prakse med izbrane ciljne skupine (kmetje, svetovalci, naravovarstveniki ipd.),
• ozaveščali javnost o pomenu ohranjanja vrstne pestrosti na kmetijskih travnikih.

Doseženi rezultati projekta:

1. Izvedba praktičnega preizkusa

Projektni preizkus je potekal na dveh kmetijskih gospodarstvih (KG) v različnih regijah, tudi na območjih z naravnimi omejitvami (OMD). Cilj je bil obnoviti ekstenzivna travišča in povečati njihovo vrstno pestrost.

• Na KG Notranjskega regijskega parka je bil izbran travnik z visoko naravovarstveno vrednostjo (t. i. donorska površina). Z uporabo krtačnega stroja so zbrali semena značilnih rastlinskih vrst, ki so jih nato ustrezno posušili.
• Ta semena so bila vnešena na pripravljeno površino na KG 2DOM na Zaplani, kjer so predhodno izvedli košnjo, odstranili odkos in odprli travno rušo, kar je povečalo uspešnost kalitve.
• Tako vzpostavljena vrstno pestra travniška površina bo v prihodnje služila kot vir semenskega materiala (in situ semenska banka) in izobraževalni prostor za kmete, študente in druge deležnike.
   

2. Prenos znanja v prakso

V okviru projekta je bilo pridobljeno znanje preneseno med različne ciljne skupine:

• Za druga kmetijska gospodarstva:
  • organizirane so bile terenske predstavitve metod za pridobivanje semenskega materiala,
  • prikaz vzpostavitve in vzdrževanja ekstenzivnih travnikov ter ukrepov za ohranjanje vrstne pestrosti.
• Za študente agronomije:
  • izvedena je bila strokovna ekskurzija na obe vključeni kmetiji, kjer so spoznali pomen ekstenzivnih travnikov za trajnostno kmetijstvo in varstvo biodiverzitete.
• Za strokovnjake s področja kmetijstva:
  • prikazani so bili učinkoviti pristopi k reintrodukciji avtohtonih rastlinskih vrst.
• Za splošno in strokovno javnost:
  • organizirano je bilo strokovno predavanje o vzpostavljanju naravnih semenskih bank in drugih rešitvah za ohranjanje ekstenzivnih travnikov.

3. Komunikacija rezultatov in širjenje učinkov

• Rezultati projekta so bili uspešno predstavljeni prek različnih komunikacijskih kanalov in na javnih dogodkih, namenjenih kmetom ter širši in strokovni javnosti.
• Na ta način je bila zagotovljena uporabnost in trajnost pridobljenega znanja.
   

4. Analiza izvedljivosti prenosa v prakso

• Na podlagi izkušenj iz projekta je bila izdelana analiza izvedljivosti prenosa izboljšanih praks na druga kmetijska gospodarstva.
• Ta analiza nudi praktične smernice za izvajanje ukrepov obnove in ohranjanja ekstenzivnih travnikov ter varstva biodiverzitete v okviru kmetijske rabe.
   

Dolgoročni učinki projekta

Projekt je v enem letu pilotno preizkusil, kako lahko ohranimo ali obnovimo ekstenzivna travišča, ki veljajo za zelo dragocen, a močno ogrožen ekosistem.

Ker gre za dolgotrajen proces, so bila v sodelovanju kmetov, svetovalcev, raziskovalcev in izobraževalnih institucij razvita praktična in prilagojena navodila za upravljanje teh površin tudi po koncu projekta – z možnostjo prenosa na druga zainteresirana kmetijska gospodarstva.
 

1. Trajnostno upravljanje ekstenzivnih travnikov

Ekstenzivni travniki se ohranjajo z tradicionalnim, naravi prijaznim načinom kmetovanja:

• košnja enkrat do dvakrat letno oziroma mozaična košnja,
• brez uporabe mineralnih gnojil, pesticidov in kemikalij,
• nizki stroški pridelave za kmetijo,
• ddstranjevanje invazivnih vrst (npr. enoletna suholetnica),
• spremljanje stanja po reintrodukciji in po potrebi dodatni vnos semen.
   

2. Koristi za kmetijstvo, naravo in družbo

Ukrepanje za ohranjanje ekstenzivnih travnikov dolgoročno prispeva k izboljšanju ekosistemskih funkcij:

• več opraševalcev → boljša biološka kontrola škodljivcev in večja kmetijska produktivnost,
• ohranjanje rodovitnosti tal → boljša struktura tal, manj erozije, bolj zdrava tla,
• zaščita vodnih virov → manj izpiranja hranil in kemikalij v podtalnico,
• naravna krma za živali,
• ohranjanje kulturne krajine in podpora trajnostnemu turizmu,
• diverzifikacija kmetijstva → možnost uporabe rastlin v zeliščarstvu, kulinariki, zdravilstvu,
• zaviranje podnebnih sprememb → večja vsebnost organske snovi v tleh, shranjevanje ogljika.
   

3. Prispevek k odpornosti in prilagajanju

Z vsemi zgoraj opisanimi učinki projekt prispeva k:

• bolj trajnostnemu kmetovanju,
• varstvu okolja,
• večji odpornosti kmetij na podnebne spremembe (suše, poplave, ekstremni pojavi),
• in lažjemu prilagajanju na spreminjajoče se ekonomske in socialne razmere.

Projekt je sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja in se izvaja v okviru 6. JR za podukrep 16.2 – Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.