Spomladi močvirski martinci, togotniki in kozice urno tekajo ob bregu in z dolgimi kljuni spretno pobirajo ličinke vodnih žuželk in drugih nevretenčarjev, ki jih je na kopnem pustilo umikajoče se jezero. Pepelasti, močvirski in rjavi lunji v nizkem letu nad prostrano ravnico Cerkniškega polja oprezajo za plenom. Rjave in velike bele čaplje potrpežljivo čakajo ob okljukih potokov, nad katerimi lahkotno letajo črne čigre. Ko rojijo majski hrošči, se tu ustavijo še družabne rdečenoge postovke, ki se v jatah selijo proti vzhodu, in k ženitvi zakliče veliki škurh.
Poletje med trstičjem in travniki
V dolgih poletnih dneh sokol škrjančar preganja predrzne poljske škrjance, z grma se razgleduje rjavi srakoper, nad širnimi travišči, ki skrivajo gnezdo rdečenogega martinca, pa zajadra kačar. Ob svitu se rjavovrati ponirek že potaplja za ribjimi mladicami, plahe črne štorklje pa na širno močvirje stopijo šele v mraku. V jasnih nočeh začne kosec glasno in neutrudno snubiti izbranko in zbudi ponočnjake – mokoža ter male in grahaste tukalice, ki se skrivajo v gostem šašju in trstičju. Poleti Cerkniško polje res nikoli ne spi. Tudi zaradi neutrudnega živžava bičjih trstnic, pisanih penic, rakarjev, repaljščic, škrlatcev in trstnih cvrčalcev.
Jesenske jate selivk in mir pred zimo
Jeseni jate žerjavov tu čaka bogato pogrnjena miza in dovolj miru, da si lahko oddahnejo od naporne selitvene poti. Veličastni belorepec zakroži nad svojim kraljestvom, nad jezerom, ki vsako leto privabi na tisoče vodnih ptic in daje kostanjevkam, racam žličaricam in malim žagarjem hrano in zavetje ob poplavljenem trstju vse dokler zima jezera ne spremeni v drsališče.
Naravovarstveni pomen:
Ramsarsko območje, Natura 2000 območje
Število opazovanih vrst ptic na Cerkniškem jezeru:
303
Število gnezdečih vrst ptic:
100+
Število vrst ptic na selitvi:
150+
Število kvalifikacijskih vrst ptic za določitev Natura 2000 območja Cerkniško jezero:
Ribe k bregovom, ponikvam in požiralnikom Cerkniškega jezera že od pradavnine privabljajo ljudi, že dolgo pred prvim človekom pa so se ob presahlem jezeru z njimi gostile zveri in jate ptic.
Ribe k bregovom, ponikvam in požiralnikom Cerkniškega jezera že od pradavnine privabljajo ljudi, že dolgo pred prvim človekom pa so se ob presahlem jezeru z njimi gostile zveri in jate ptic.
Cerkniško jezero gosti najbolj drobnega polžka in najkrepkejšega medveda. In vse vmes. Tukajšnje življenje s svojo pestrostjo že od nekdaj privablja naravoslovce in ljubitelje narave, vsakič pa ponudi kaj novega, še ne videnega.
Cerkniško jezero gosti najbolj drobnega polžka in najkrepkejšega medveda. In vse vmes. Tukajšnje življenje s svojo pestrostjo že od nekdaj privablja naravoslovce in ljubitelje narave, vsakič pa ponudi kaj novega, še ne videnega.
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki.
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki.
Preplet časa, vode in kamnin je ustvaril fenomen presihanja, ki žene življenje na čudovitem kraškem polju. Cerkniško jezero je presihajoče, saj se napolni po dolgotrajnih padavinah, v suhem delu leta pa presahne.
Preplet časa, vode in kamnin je ustvaril fenomen presihanja, ki žene življenje na čudovitem kraškem polju. Cerkniško jezero je presihajoče, saj se napolni po dolgotrajnih padavinah, v suhem delu leta pa presahne.
Križna jama je ena najlepših vodnih turističnih jam v Sloveniji.
Križna jama je ena najlepših vodnih turističnih jam v Sloveniji. 22 smaragdnih jezer povezuje kot solza čist podzemni potok, v stranskih rovih ležijo prastare kosti jamskih medvedov, po številu vrst pravih jamskih živali pa sodi Križna jama med najbogatejše jame na svetu.
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!
Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.