
Dom na Slivnici
Zbudite se s sončnim vzhodom na vrhu zacoprane Slivnice.
Zbudite se s sončnim vzhodom na vrhu zacoprane Slivnice.
O hudobiji slivniških čarovnic, ki so bojda v Coprniški jami tik pod vrhom kuhale svoje napoje, zvarke, predvsem pa dež in ujme, je pisal že Janez Vajkard Valvasor.
Danes je ta gologlavi hrib priljubljena izletniška točka in do planinskega doma tik pod vrhom vodi pot iz vsake vasi ob njegovem vznožju. Če se boste prepustili čarobnosti sončnega zahoda in se v temi vračali v dolino, se ne bojte, čarovnice so se že dolgo tega umaknile v manj obljudene kraje. Prav lahko pa se zgodi, da srečate medveda.
Najvišji vrh hriba, ki se na severni strani dviga nad presihajočim Cerkniškim jezerom, je Velika Slivnica. Oblo sleme Slivnice od Bloške planote ločujejo dolina Cerkniščice in grape njenih pritokov. Vzdolž njenega vznožja je na južni strani nanizanih nekaj manjših kraških izvirov, ki pomagajo polniti jezero, ter nekaj vasi, ki so zrasle ob glavni cesti v Loško dolino in na Bloke.
Tik pod vrhom je Coprniška jama, iz katere se pozimi dviga topel vlažen zrak. Vlaga se kondenzira v meglo, kar je pripomoglo k nastanku legende o tem, da v jami bivajo coprnice.
Arheološke najdbe z Gradišča kažejo, da so Slivnico ljudje naseljevali že v prazgodovini in antiki. Kasneje so na njenih pobočjih kopali kremen in ga vozili v glažute na Javornikih, gozdarstvo in v manjši meri pašništvo pa sta živa še danes.
Najvišji vrh (Velika slivnica): | 1114 m |