Menišija

Planota Menišija, fotografirana iz zraka.
Foto: Grega Žorž
Planota Menišija, fotografirana iz zraka.
Foto: Grega Žorž

Na Menišiji, kjer se prepletajo širni bukovo-jelovi gozdovi in pisani travniki, vladajo zakoni narave in njeni najbolj divji predstavniki – medved, volk in ris. Ljubitelju narave ure tu minevajo kot minute.

Menišija je gozdnata visoka kraška planota med Cerkniškim in Planinskim poljem, dolino Cerkniščice in Otavščice ter logaškim Ravnikom, Ljubljanskim barjem in Krimom. Približno 15 km dolga in 6 km široka planota je visoka okoli 700 m in poteka v dinarski smeri severozahod-jugovzhod. Večji del Menišije porašča gozd, v katerem se ni težko izgubiti.

Planoto Menišijo gradita jurski apnenec in triasni dolomit. Apnenec prevladuje na severozahodnem, z gozdom poraslem delu. Na jugovzhodu prevladuje dolomit, kjer je bil gozd v preteklosti deloma izkrčen in obdelan. Tu so bile od 13. stoletja dalje posesti kartuzijanskega samostana v Bistri, od koder je prek Menišije v Cerknico vodila tudi t. i. samostanska pot.

Menišija je dobila ime po menihih kartuzijanih. Prvi zapisi o Begunjah segajo v leto 1260, ko so kartuzijani iz Bistre dobili v last od oglejskega patriarha posesti med Cerknico, Vrhniko, Logatcem in Iško.

Po ljudskem izročilu so predniki meniševcev živeli na gori Slivnici. Kasneje so se preselili pod Slivnico na Njivice (ledinsko ime predela v bližini Otonice). Tu se po pripovedovanju še vedno nahajajo v naravi sledi poselitve. Po ponovni preselitvi v devetem stoletju so nastale sedanje vasi: Selšček, Topol, Begunje, Bezuljak, Kožljek, Dobec in Otave.


Kraška planota, na kateri se gozdovi prepletajo s pisanimi travniki, je zaradi svojih razgibanih cest z malo prometa raj za kolesarje, pa tudi za ljubitelje gozdov. V teh se ni težko izgubiti, pa tudi srečati njene najbolj divje prebivalce – medveda, volka in celo risa.

 

Površina:90 km2
Najvišji vrh:998 m

Značilnosti Menišije

Živalstvo
Srna (Capreolus capreolus) na travniku na robu gozda.

Živalstvo

Živalski svet Menišije je izjemno pester, k čemer prispeva karbonatna kamninska podlaga in velika pestrost rastlin. Prav bogastvo živega sveta je botrovalo vključitvi Menišije v omrežje Natura 2000.

Živalski svet Menišije je izjemno pester, k čemer prispeva karbonatna kamninska podlaga in velika pestrost rastlin. Prav bogastvo živega sveta je botrovalo vključitvi Menišije v omrežje Natura 2000.

Preberite več
Preberite več
Rastlinstvo
Pisani travnik z mnogo različnimi cvetlicami različnih barv.

Rastlinstvo

Na prisojnih pobočjih Menišije uspevajo eni najlepših in najbolj pisanih travnikov v Notranjskem regijskem parku. Tako travnike na pustih suhih tleh, kot tiste na bolj svežih, domačini še vedno negujejo z ljubeznijo in na naravi prijazen način.

Na prisojnih pobočjih Menišije uspevajo eni najlepših in najbolj pisanih travnikov v Notranjskem regijskem parku. Tako travnike na pustih suhih tleh, kot tiste na bolj svežih, domačini še vedno negujejo z ljubeznijo in na naravi prijazen način.

Preberite več
Preberite več

Zanimivosti v okolici

Prikazuj:

Dogodki v mistični deželi Cerkniškega jezera

/

Število rezultatov:

...
...

Odkrijte Notranjski park

/
Križna jama
Jamar v rumenem napihljivem čolnu na podzemnem jezeru v Križni jami.

Križna jama

Križna jama je ena najlepših vodnih turističnih jam v Sloveniji.

Križna jama je ena najlepših vodnih turističnih jam v Sloveniji. 22 smaragdnih jezer povezuje kot solza čist podzemni potok, v stranskih rovih ležijo prastare kosti jamskih medvedov, po številu vrst pravih jamskih živali pa sodi Križna jama med najbogatejše jame na svetu.

Preberite več
Preberite več
Slivnica
Gora Slivnica, v ospredju Cerkniško jezero.

Slivnica

Zaradi čudovitega razgleda na Cerkniško jezero so si jo za dom izbrale coprnice z Uršulo na čelu.

Zaradi čudovitega razgleda na Cerkniško jezero so si jo za dom izbrale coprnice z Uršulo na čelu.

Preberite več
Preberite več
Javorniki
Razgled na Javornike s Slivnice, vmes Cerkniško polje.

Javorniki

Mogoč hrbet Javorniških hribov bdi nad Cerkniškim jezerom in zaznamuje Notranjsko pokrajino.

Mogočni hrbet Javornikov od nekdaj bdi nad presihajočim Cerkniškim jezerom in kleše značaj notranjske pokrajine in njenih prebivalcev.

Preberite več
Preberite več

Oglejte si še

Rastlinski svet
Robati luk (Allium angulosum) na modrem ozadju.

Rastlinski svet

Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!

Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.

Preberite več
Preberite več