V prostranih gozdovih, posejanih s čudovitimi travniki, za jagodičjem, korenikami, žirom in mrhovino stika medved. Krdelo volkov sledi jelenjadi, ris pa čaka, da se mu nepazljiva srna preveč približa.
Med manjšimi prebivalci gozda in travnikov, ptiči in sesalci, strah sejejo divja mačka, kuna zlatica in belica, podlasice in lisica.
Zaradi bogastva malih sesalcev je Menišija tudi pravi raj za sove –kozača, lesna sova, koconogi čuk – za vse je dovolj prostora in hrane. Žolne in detli v debla pridno tešejo dupla zase in ostale prebivalce gozda, ki ga polni žgolenje ptic pevk. Te se menijo med sabo in vestno pozdravljajo vsak nov dan.
Po pestrosti pa vsi sesalci, ptice, plazilci, dvoživke in ribe skupaj ne sežejo niti do kolen nevretenčarjem. Podnevi suhi travniki prekipevajo od kačjih pastirjev, kobilic, dvokrilcev, čebel in metuljev. Mednje se pomeša še metuljčnica, prav vsak od njih pa se lahko ulovi v pajkovo nevidno past.
Ponoči je na gozdnih tleh in v krošnjah vsaj tako živahno. Na plano prilezejo vse živalce, ki so se čez dan skrivale pred izsušitvijo v trhlem lesu in pod odpadlimi vejami, z njimi vstane rjava krastača, roji nočnih metuljev zbudijo netopirje.
Posebno dragoceni so vodni habitati. Kali gostijo velikega pupka in hribskega urha. V potočkih živi kapelj, ob njih pa veliki studenčar in močvirski krešič.
Na prisojnih pobočjih Menišije uspevajo eni najlepših in najbolj pisanih travnikov v Notranjskem regijskem parku. Tako travnike na pustih suhih tleh, kot tiste na bolj svežih, domačini še vedno negujejo z ljubeznijo in na naravi prijazen način.
Na prisojnih pobočjih Menišije uspevajo eni najlepših in najbolj pisanih travnikov v Notranjskem regijskem parku. Tako travnike na pustih suhih tleh, kot tiste na bolj svežih, domačini še vedno negujejo z ljubeznijo in na naravi prijazen način.
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!
Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.