Podnevi po gozdu odmeva bobnanje črne in zelene žolne ter velikega detla, z vrha jerebike se razlega kričanje krekovta in zvonko kukanje kukavice. Medtem med debli škrjančar šviga za ščinkavci in sinicami, nad travnatim pobočjem zakroži kanja, ob grebenu Slivnice pa se spreletita krokarja. Ta ptičji živžav traja vse do mraka, ko prihod noči iz dremeža zbudi veliko uharico in lesno sovo.
Travnike, nad katerimi čez dan letajo črni apoloni, gozdni postavneži in krvomočnična rjavka, ter pod njimi rije krt, še v jutranjem mraku obiščeta srna in zajec, za katerim se prikrade še lisica.
V živalskem kraljestvu ni ponoči nič manj živahno. Zdaj se v krošnjah zbudijo polhi, podleski, kune in netopirji, ki se podajo v lov za neštetimi nočnimi metulji. Gozdna tla oživijo žuželke, stonoge in pajkovci, ki so se čez dan skrivali pred soncem, a jih že čaka nova nevarnost – lačna usta krastač, rovk in ježev.
Karbonatna kamninska podlaga je osnova za pestro rastlinstvo. To je zanimivo zlasti na prisojnih travnatih pobočjih, kjer se mešajo vplivi primorskega dela Slovenije in nadmorske višine Slivnice.
Karbonatna kamninska podlaga je osnova za pestro rastlinstvo. To je zanimivo zlasti na prisojnih travnatih pobočjih, kjer se mešajo vplivi primorskega dela Slovenije in nadmorske višine Slivnice.
Mogoč hrbet Javorniških hribov bdi nad Cerkniškim jezerom in zaznamuje Notranjsko pokrajino.
Gozdnata kraška planota svoje zatočišče nudi mnogim živim bitjem.
Iška in Zala sta svoji strugi vklesali v slikoviti soteski Notranjskega parka.
Prisluhnite zgodbi o prav posebnem jezeru in odkrijte skrivnostni svet mističnega Cerkniškega jezera.
Prisluhnite zgodbi o prav posebnem jezeru in odkrijte skrivnostni svet mističnega Cerkniškega jezera.
Tukajšnja pestrost življenja je izjemna, zato je Notranjski park ena od vročih točk biodiverzitete v Sloveniji.
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!
Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.
