Naravno ravnovesje z usklajenim in vztrajnim pregonom starih ali poškodovanih parkljarjev vzdržuje trop volkov. Medtem na svoji najljubši skali v zasedi potrpežljivo čaka ris. Medved, naša največja zver, pride na svoj račun jeseni, ko se pase z bukovim žirom, iz gozda pa ga zvabijo ribe, ujete v lužah ob presihanju jezera, in zrele tepke v visokodebelnih sadovnjakih.
Bukov žir na zimo pripravi tudi druge živali. Najbolj glasni med njimi so polhi. Ti grejo v slast divji mački, kunam in sovam pa tudi polharjem, ki se vsako jesen podajo v tradicionalni lov za njimi.
Gozdne vrste netopirjev, ki ponoči prhutajo za letečimi žuželkami, dan prebijejo v zavetju dupel ali v razpokah v starih dreves, prezimujejo pa pretežno v jamah in breznih Javornikov. Dobro ohranjeni bukovo-jelovi gozdovi so izjemnega pomena tudi za ogrožene gozdne ptice, zato so Javorniki vključeni v omrežje Natura 2000 območij.
Podnevi med drevjem zajadra sršenar, s skalne police pa se na lov spusti sokol selec. Črna žolna, pivka, triprsti in belohrbti detel iz lesa neutrudno vlečejo ličinke hroščev ali metuljev, s trkanjem po votli veji oznanjajo svoje ozemlje in v drevje tešejo dupla. V najbolj odmaknjenem delu gozda gnezdi plaha črna štorklja. Ko se mali skovik, posebnež med sovami, odpravi spat, pa se prebudijo njegove večje sorodnice – kozača, velika uharica in koconogi čuk. Tu prav nikoli ni dolgčas.
Naravni gozdni ekosistemi med drugim blažijo ekstremne vremenske pojave, preprečujejo erozijo prsti in delujejo kot zbiralnik vode. Vabijo nas na oddih od napornega vsakdanjika, vendar ne pozabimo – v gozdu smo le gostje; s primernim obnašanjem dokažimo, da smo vredni vabila!
Naravni gozdni ekosistemi med drugim blažijo ekstremne vremenske pojave, preprečujejo erozijo prsti in delujejo kot zbiralnik vode. Vabijo nas na oddih od napornega vsakdanjika, vendar ne pozabimo – v gozdu smo le gostje; s primernim obnašanjem dokažimo, da smo vredni vabila!
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!
Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.
