Polhe so v preteklosti lovili za mast, ki so jo uporabljali v zdravilne namene, ter za hrano, saj so bili velikokrat edini vir beljakovin revnemu tlačanskemu prebivalstvu. Iz polhove kože je bilo moč izdelati marsikaj; na Slovenskem so tako znamenite predvsem kučme – polhovke.
Najbolj značilen lov je potekal z lesenimi pastmi, ki so jih nataknili na leskove palice in obesili na drevesa, največkrat na gaber ali bukev. Kot vabo so dodali košček jabolka ali hruške in – najpomembnejše – nekaj kapljic domačega sadjevca ali viljamovke. Polhanje je bogat del naše kulture, katerega namen je bil včasih preživeti oz. povedano drugače, brez polharjenja bi se ljudem nekoč zelo slabo godilo. Danes pa namen in cilj polharije ni več uplenjenje polha, marveč ohranjanje tradicije, povezanost z naravo, predvsem pa je to zelo dober in družaben dogodek, ki med seboj odlično poveže ljudi. Vse to se da preverjeno izpeljati tudi brez uplenjenih brkačev.
Leto prvega pričevanja o polhanju na slovenskih tleh:
Prometne poti na Notranjskem so bile že od nekdaj gospodarsko in komunikacijsko pomembne, saj je bilo tu križišče v smeri od Trsta proti Ljubljani, Dolenjski in Zagrebu, Kočevskem in proti Kvarnerju.
Prometne poti na Notranjskem so bile že od nekdaj gospodarsko in komunikacijsko pomembne, saj je bilo tu križišče v smeri od Trsta proti Ljubljani, Dolenjski in Zagrebu, Kočevskem in proti Kvarnerju. Tako je bilo že v srednjem veku razvito tovorništvo, ki se je postopoma razvilo v furmanstvo (prevozništvo).
Kovaštvo je bilo pomembna obrt, vsaka večja vas je imela vsaj enega kovača.
Kovaštvo je bilo pomembna obrt, vsaka večja vas je imela vsaj enega kovača. V primerih, ko jih je bilo več, so bili ti razdeljeni na orodjarje in podkovske kovače.
Žganje se je kuhalo iz sadja, ki je zraslo v visokodebelnih sadovnjakih kmečkih vrtov.
Žganje se je kuhalo iz sadja, ki je zraslo v visokodebelnih sadovnjakih kmečkih vrtov. Za kuho se je mlelo grintavo sadje, ostalo so pojedli. Zmleto sadje so dali v veliko kad, ga zadihtali (zatesnili) in pustili vreti približno šest tednov. Ko je namočeno sadje dovolj fermentiralo, se je pričelo s kuho.
Pridobivanje apna je bilo zaradi velike količine apnenca in prisotnosti lesa za kurivo ena izmed dejavnosti, s katerimi si je prebivalstvo služilo denar.
Pridobivanje apna je bilo zaradi velike količine apnenca in prisotnosti lesa za kurivo ena izmed dejavnosti, s katerimi si je prebivalstvo služilo denar.
S postavitvijo meje med Italijo in kraljevino Jugoslavijo po prvi svetovni vojni so naši kraji naenkrat prišli v obmejno področje.
S postavitvijo meje med Italijo in kraljevino Jugoslavijo po prvi svetovni vojni so naši kraji naenkrat prišli v obmejno področje in začelo se je delati tisto, kar se je vedno delalo in se še dela ob meji: tihotapiti. Meja je takrat tekla tik ob teh krajih in glavne kontrabantarske poti v Italijo so tekle čez Javornike.
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!
Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.
