Orodjarji so izdelovali orodja, ki so se uporabljala v kmetijstvu, gozdarstvu, prevozništvu, gradnji hiš in žebljev, podkovski kovači pa so bili specializirani za izdelavo podkev in podkovanje delovnih živali.
Ko je kmet ali furman opazil, da je konja potrebno na novo podkovati, ga je odpeljal h kovaču. V kovačiji je lastnik živali držal nogo, kovač pa je pomeril za podkev. Podkev je nato segrel in obdelal v mero, spodrezal kopito, nanj postavil vročo podkev in jo zabil s posebnimi železnimi žeblji.
Delo je včasih potekalo od zore, ko še ni bilo vroče, pa vse do mraka. Znanje se je prenašalo iz roda v rod, tako kot tudi kovačije. Nekateri kovači so popravljali konjem tudi zobe, torej so bili tudi ljudski zobozdravniki.
Včasih je bilo veliko dela, danes pa le redkokateri kovač še zakuri. Nekateri hodijo podkovat na domove.
Z ohranjanjem tradicije kovaštva se na Notranjskem ukvarja Hiša izročila.
Prometne poti na Notranjskem so bile že od nekdaj gospodarsko in komunikacijsko pomembne, saj je bilo tu križišče v smeri od Trsta proti Ljubljani, Dolenjski in Zagrebu, Kočevskem in proti Kvarnerju.
Prometne poti na Notranjskem so bile že od nekdaj gospodarsko in komunikacijsko pomembne, saj je bilo tu križišče v smeri od Trsta proti Ljubljani, Dolenjski in Zagrebu, Kočevskem in proti Kvarnerju. Tako je bilo že v srednjem veku razvito tovorništvo, ki se je postopoma razvilo v furmanstvo (prevozništvo).
Žganje se je kuhalo iz sadja, ki je zraslo v visokodebelnih sadovnjakih kmečkih vrtov.
Žganje se je kuhalo iz sadja, ki je zraslo v visokodebelnih sadovnjakih kmečkih vrtov. Za kuho se je mlelo grintavo sadje, ostalo so pojedli. Zmleto sadje so dali v veliko kad, ga zadihtali (zatesnili) in pustili vreti približno šest tednov. Ko je namočeno sadje dovolj fermentiralo, se je pričelo s kuho.
Pridobivanje apna je bilo zaradi velike količine apnenca in prisotnosti lesa za kurivo ena izmed dejavnosti, s katerimi si je prebivalstvo služilo denar.
Pridobivanje apna je bilo zaradi velike količine apnenca in prisotnosti lesa za kurivo ena izmed dejavnosti, s katerimi si je prebivalstvo služilo denar.
S postavitvijo meje med Italijo in kraljevino Jugoslavijo po prvi svetovni vojni so naši kraji naenkrat prišli v obmejno področje.
S postavitvijo meje med Italijo in kraljevino Jugoslavijo po prvi svetovni vojni so naši kraji naenkrat prišli v obmejno področje in začelo se je delati tisto, kar se je vedno delalo in se še dela ob meji: tihotapiti. Meja je takrat tekla tik ob teh krajih in glavne kontrabantarske poti v Italijo so tekle čez Javornike.
Polhanje ima v slovenskih krajih, predvsem na Notranjskem, že stoletno tradicijo.
Polhanje ima v slovenskih krajih, predvsem na Notranjskem, že stoletno tradicijo. Prvo pričevanje o lovu in uživanju polhov sega v 13. stoletje, podrobno pa ga je kasneje opisal tudi polihistor Valvasor.
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!
Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.
