Kuhali so v bakrenih kotlih, cel postopek je terjal potrpežljivost, saj je moral žganjekuh paziti, da se mešanica ne prismodi, in da iz kotla curlja čisto droben curek žganja. Prekuhali so ga dvakrat. Pri prvem kuhanju je namreč iz kotla pritekla nanga, ki je premogla največ 20%. Pri drugem kuhanju je najprej pritekel cvet, ki je vseboval okoli 80% alkohola, uporabljali pa so ga le za razkuževanje ran ali za zunanje zdravljenje pri revmi. Za cvetom je priteklo pravo žganje z vsebnostjo alkohola od 46 do 52 %.
Ko je bilo žganje kuhano, so ga pretočili v flaškone. Običajno se je ob kuhanju žganja zbralo veliko znancev, ki so skupaj peli in se zabavali. Žganje se je pilo ob klanju živine in med košnjo za spodbudo koscem. Ponekod se je zgodilo, da so ob kuhanju žganja sproti popili vse, kar so pridelali, zato so pri sosedovih kupovali žganje, da so se lahko pohvalili, kaj so skuhali. Kuhanje žganja je bilo prijetno in zabavno. Danes si lahko ogledate kotle za žganjekuho in nakupite pristno notranjsko žganje na kmetiji T'dolenj v Lazah pri Gorenjem Jezeru.
Prometne poti na Notranjskem so bile že od nekdaj gospodarsko in komunikacijsko pomembne, saj je bilo tu križišče v smeri od Trsta proti Ljubljani, Dolenjski in Zagrebu, Kočevskem in proti Kvarnerju.
Prometne poti na Notranjskem so bile že od nekdaj gospodarsko in komunikacijsko pomembne, saj je bilo tu križišče v smeri od Trsta proti Ljubljani, Dolenjski in Zagrebu, Kočevskem in proti Kvarnerju. Tako je bilo že v srednjem veku razvito tovorništvo, ki se je postopoma razvilo v furmanstvo (prevozništvo).
Kovaštvo je bilo pomembna obrt, vsaka večja vas je imela vsaj enega kovača.
Kovaštvo je bilo pomembna obrt, vsaka večja vas je imela vsaj enega kovača. V primerih, ko jih je bilo več, so bili ti razdeljeni na orodjarje in podkovske kovače.
Pridobivanje apna je bilo zaradi velike količine apnenca in prisotnosti lesa za kurivo ena izmed dejavnosti, s katerimi si je prebivalstvo služilo denar.
Pridobivanje apna je bilo zaradi velike količine apnenca in prisotnosti lesa za kurivo ena izmed dejavnosti, s katerimi si je prebivalstvo služilo denar.
S postavitvijo meje med Italijo in kraljevino Jugoslavijo po prvi svetovni vojni so naši kraji naenkrat prišli v obmejno področje.
S postavitvijo meje med Italijo in kraljevino Jugoslavijo po prvi svetovni vojni so naši kraji naenkrat prišli v obmejno področje in začelo se je delati tisto, kar se je vedno delalo in se še dela ob meji: tihotapiti. Meja je takrat tekla tik ob teh krajih in glavne kontrabantarske poti v Italijo so tekle čez Javornike.
Polhanje ima v slovenskih krajih, predvsem na Notranjskem, že stoletno tradicijo.
Polhanje ima v slovenskih krajih, predvsem na Notranjskem, že stoletno tradicijo. Prvo pričevanje o lovu in uživanju polhov sega v 13. stoletje, podrobno pa ga je kasneje opisal tudi polihistor Valvasor.
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!
Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.
