O starih načinih ribolova, navadah in običajih tamkajšnjih ljudi, o prepovedih in izključnih pravicah, vezanih na ribolov, lahko prebiramo že v Slavi vojvodine Kranjske iz daljnega leta 1689.
Kljub temu, da se je ribiška kultura od Valvasorjevih časov precej spremenila, pa še vedno ostaja neločljiv del Cerkniškega jezera in tamkajšnjih ljudi.
Z ribolovom na jezeru danes upravljataRibiška družina Cerknica in Zavod za ribištvo Slovenije. Ribolov je zgolj v športni obliki dovoljen ribičem in članom RD Cerknica. Drugi načini lova so kaznivi, prav tako krivolov. Glavna naloga ribičev, ki v zadnjih časih poteka kar skozi celo leto, je reševanje ribjega življa na presihajočem Cerkniškem jezeru. Iz presihajočih jam odnesejo ribe v umetni ribnik za Rešetom, kjer počakajo, da se jezero ponovno napolni z vodo.
Čeprav Valvasor omenja zgolj štiri vrste rib (ščuka, linj, menek, potočna postrv), je danes v jezeru poleg teh prisotnih še veliko drugih - klen, pisanec, kapelj (avtohtone), krap, rdečeperka, šarenka in ostriž (neavtohtone) .
Etnološko zbirko ribiških pripomočkov, ki so se nekdaj uporabljali za lovljenje in sistem polnjenja in praznjenja Cerkniškega jezera, si lahko ogledate v Muzeju Jezerski hram.
Prometne poti na Notranjskem so bile že od nekdaj gospodarsko in komunikacijsko pomembne, saj je bilo tu križišče v smeri od Trsta proti Ljubljani, Dolenjski in Zagrebu, Kočevskem in proti Kvarnerju.
Prometne poti na Notranjskem so bile že od nekdaj gospodarsko in komunikacijsko pomembne, saj je bilo tu križišče v smeri od Trsta proti Ljubljani, Dolenjski in Zagrebu, Kočevskem in proti Kvarnerju. Tako je bilo že v srednjem veku razvito tovorništvo, ki se je postopoma razvilo v furmanstvo (prevozništvo).
Kovaštvo je bilo pomembna obrt, vsaka večja vas je imela vsaj enega kovača.
Kovaštvo je bilo pomembna obrt, vsaka večja vas je imela vsaj enega kovača. V primerih, ko jih je bilo več, so bili ti razdeljeni na orodjarje in podkovske kovače.
Žganje se je kuhalo iz sadja, ki je zraslo v visokodebelnih sadovnjakih kmečkih vrtov.
Žganje se je kuhalo iz sadja, ki je zraslo v visokodebelnih sadovnjakih kmečkih vrtov. Za kuho se je mlelo grintavo sadje, ostalo so pojedli. Zmleto sadje so dali v veliko kad, ga zadihtali (zatesnili) in pustili vreti približno šest tednov. Ko je namočeno sadje dovolj fermentiralo, se je pričelo s kuho.
Pridobivanje apna je bilo zaradi velike količine apnenca in prisotnosti lesa za kurivo ena izmed dejavnosti, s katerimi si je prebivalstvo služilo denar.
Pridobivanje apna je bilo zaradi velike količine apnenca in prisotnosti lesa za kurivo ena izmed dejavnosti, s katerimi si je prebivalstvo služilo denar.
S postavitvijo meje med Italijo in kraljevino Jugoslavijo po prvi svetovni vojni so naši kraji naenkrat prišli v obmejno področje.
S postavitvijo meje med Italijo in kraljevino Jugoslavijo po prvi svetovni vojni so naši kraji naenkrat prišli v obmejno področje in začelo se je delati tisto, kar se je vedno delalo in se še dela ob meji: tihotapiti. Meja je takrat tekla tik ob teh krajih in glavne kontrabantarske poti v Italijo so tekle čez Javornike.
Polhanje ima v slovenskih krajih, predvsem na Notranjskem, že stoletno tradicijo.
Polhanje ima v slovenskih krajih, predvsem na Notranjskem, že stoletno tradicijo. Prvo pričevanje o lovu in uživanju polhov sega v 13. stoletje, podrobno pa ga je kasneje opisal tudi polihistor Valvasor.
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!
Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.
