Običajno so lan sejali že aprila (jari lan) in želi julija ali avgusta. Lanu se ni kosilo, marveč se ga je le pulilo. Ko so populili stebla, so lan najprej posušili, nato pa seme in liste ločili od stebel. Semena so od plodov ločili s trenjem, stebla pa so raztrosili po polju in jih pustili, da so zorela v rosi. S pomočjo ognja posušena stebla so lomili in dobili otepeni lan, ki so ga prečesali in dobili dolga vlakna. Takšna vlakna so se uporabljala za najfinejše platno. Kratka vlakna se je uporabljalo za slabše platno, iz katerega so delali vreče, rjuhe in obleke za vsakdanjo nošnjo.
Preja in tkanje sta se, kot večina kmečkih obrti, običajno izvajala pozimi, ko ni bilo dela na polju. Platna so običajno tkali moški. Iz ene rastline so izdelali različne predmete: oblačila, rjuhe, prte, brisače, vreče. Poleg vlaken so uporabljali tudi laneno seme, ki se je uporabljalo za zdravljenje različnih bolezni in poškodb ter za zdravljenje živine.
S povečano predelavo industrijskega tekstilnega blaga je lanarstvo počasi zamrlo. Danes se z ohranjanjem in preučevanjem lanarstva na Notranjskem ukvarja Hiša izročila.
Prometne poti na Notranjskem so bile že od nekdaj gospodarsko in komunikacijsko pomembne, saj je bilo tu križišče v smeri od Trsta proti Ljubljani, Dolenjski in Zagrebu, Kočevskem in proti Kvarnerju.
Prometne poti na Notranjskem so bile že od nekdaj gospodarsko in komunikacijsko pomembne, saj je bilo tu križišče v smeri od Trsta proti Ljubljani, Dolenjski in Zagrebu, Kočevskem in proti Kvarnerju. Tako je bilo že v srednjem veku razvito tovorništvo, ki se je postopoma razvilo v furmanstvo (prevozništvo).
Kovaštvo je bilo pomembna obrt, vsaka večja vas je imela vsaj enega kovača.
Kovaštvo je bilo pomembna obrt, vsaka večja vas je imela vsaj enega kovača. V primerih, ko jih je bilo več, so bili ti razdeljeni na orodjarje in podkovske kovače.
Žganje se je kuhalo iz sadja, ki je zraslo v visokodebelnih sadovnjakih kmečkih vrtov.
Žganje se je kuhalo iz sadja, ki je zraslo v visokodebelnih sadovnjakih kmečkih vrtov. Za kuho se je mlelo grintavo sadje, ostalo so pojedli. Zmleto sadje so dali v veliko kad, ga zadihtali (zatesnili) in pustili vreti približno šest tednov. Ko je namočeno sadje dovolj fermentiralo, se je pričelo s kuho.
Pridobivanje apna je bilo zaradi velike količine apnenca in prisotnosti lesa za kurivo ena izmed dejavnosti, s katerimi si je prebivalstvo služilo denar.
Pridobivanje apna je bilo zaradi velike količine apnenca in prisotnosti lesa za kurivo ena izmed dejavnosti, s katerimi si je prebivalstvo služilo denar.
S postavitvijo meje med Italijo in kraljevino Jugoslavijo po prvi svetovni vojni so naši kraji naenkrat prišli v obmejno področje.
S postavitvijo meje med Italijo in kraljevino Jugoslavijo po prvi svetovni vojni so naši kraji naenkrat prišli v obmejno področje in začelo se je delati tisto, kar se je vedno delalo in se še dela ob meji: tihotapiti. Meja je takrat tekla tik ob teh krajih in glavne kontrabantarske poti v Italijo so tekle čez Javornike.
Polhanje ima v slovenskih krajih, predvsem na Notranjskem, že stoletno tradicijo.
Polhanje ima v slovenskih krajih, predvsem na Notranjskem, že stoletno tradicijo. Prvo pričevanje o lovu in uživanju polhov sega v 13. stoletje, podrobno pa ga je kasneje opisal tudi polihistor Valvasor.
Obstajajo rastline, ki 'jedo' živali? Ja. Presihajoče Cerkniško jezero je dom trem vrstam 'mesojedih' rastlin – srednji in južni mešinki ter srednji rosiki!
Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri vrsti. Tu med množico splošno razširjenih, a nič manj lepih cvetic, uspevajo 'mesojede', redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste.
